Delitev na bogate in revne se je v Sloveniji začela v 90. letih, ko se je s spremembo sistema začel razmah podjetništva. Socialno razslojevanje je tako na osnovi dohodkov intenzivno potekalo do leta 1993, nato pa se je upočasnilo in plače do leta 2005 niso več bistveno povečevale socialne neenakosti. Občutnejši vpliv dohodkov na ponovno razslojevanje je mogoče spet zaznavati v zadnjih letih, in sicer predvsem zaradi povečevanja najvišjih plač, je navajala oddaja TV Slovenija - Tarča.

Bogataše prinesle privatizacije, certifikati in menedžerski odkupi
Kdaj pa je prišlo do premoženjskih razlik? Prve velike lastnike nekoč družbenih podjetij so v prvi polovici 90. prinesle divje privatizacije, nato so sledile privatizacije pidov, ki so ustvarile prve velike bogataše na račun certifikatov državljanov, okoli leta 2000 pa so se zvrstili prvi posamični menedžerski odkupi, ki so v javnost lani odmevno udarili s svojo številčnostjo in (spornim) načinom pridobljenega premoženja. Na roko je gornjemu sloju leta 2007 prišla tudi nova dohodninska reforma, ki je občutno zmanjšala davke najbogatejšim.

Kot je za Tarčo pojasnil Tine Stanovnik z Inštituta za ekonomska raziskovanja, v Sloveniji najpremožnejši še vedno nekoliko pridobivajo, srednji sloj nekoliko zgublja, spodnji sloj (20 odstotkov Slovencev) pa ima izjemno stabilen delež in prejema okoli 10 odstotkov celotne mase plač.

Nižji sloj kljub številčnosti participira najmanjši odstotek v masi plač
V strukturi družbenih slojev torej najnižji sloj participira najmanjši odstotek v masi plač. Zgornjemu sloju na drugi strani pripada pet odstotkov mase vseh dohodkov, čeprav je izrazito manj številčen kot spodnji.

Predstaviti velja tudi srednji sloj. Srednji sloj je izjemno pomemben za gospodarstvo, ker največ prinese v državno blagajno, nezanemarljiv pa je tudi v političnem smislu, saj gre za ogromno volilno telo. Kako bo nanj vplivala gospodarska in finančna kriza, še ni znano, nemška raziskava pa je pokazala, da se ta sloj krči in da je vse več njegovih pripadnikov prešlo med revnejše. Kako se to vidi v Sloveniji, je mogoče ponazoriti z javnim sektorjem. Spomnimo, da se bitka za uveljavitev plačne reforme, torej za izboljšanje plač, ki pomeni bitko proti predlaganim varčevalnim ukrepom vlade, bije na polju dohodkov, ki se gibljejo med 1.500 in 1.700 evri bruto. Zaposleni v javnem sektorju torej ne dosegajo niti zneskov razvpitih sejnin nekaterih nadzornikov. Vlada si kljub temu želi, da bi z odstopom javnega sektorja od določil plačne reforme prihranila 137 milijonov evrov.

Stanovnik: Zdaj mogoče zmanjšanje neenakosti
In kaj nas torej čaka v prihodnosti? Stanovnik meni, da lahko sedanja kriza premeša karte ter v določeni meri zmanjša dohodkovne in premoženjske neenakosti. Pri tem je spomnil, da imajo bogati premoženje naloženo v obliki vrednostnih papirjev, na tem področju pa smo bili v zadnjem letu priča drastičnim izgubam.

Prihodnost (ne)razslojevanja bo torej odvisna od prihodnjih vladnih ukrepov, je sklenil Stanovnik.

M. N.