Koalicija je očitno trdno odločena, da bo vsilila šolska zakona tej družbi, ne da bi upoštevala mnenja strokovne javnosti in sindikatov, je na skupni novinarski konferenci dejal samostojni poslanec in nekdanji šolski minister Slavko Gaber. Kot pravi, bi podprli tudi morebitni referendum. Medtem koalicija trdi, da je nova šolska zakonodaja pravičnejša, opoziciji pa očita neevropsko držo pri njenem sprejemanju.

Zasebne šole na račun javnih?
Opozicija nasprotuje domnevnemu ustanavljanju zasebnih šol na račun javnih in povečanemu političnemu vplivu na šolstvo. Nezadovoljni so tudi zaradi zavrnitve velike večine predlaganih amandmajev. Trdijo še, da so glede novih zakonov o osnovni šoli in o financiranju in organizaciji vzgoje in izobraževanjka (ZOFVI) enotni, kot še nikoli do zdaj.

Spremembe v izobraževalnem sistemu so dobrodošle, če so strokovno podprte, kar pa v tem primeru niso, je obrazložila poslanka SNS-a Barbara Žgajner Tavš.

Ministrstvo ne želi politizacije
Na ministrstvu za šolstvo in šport menijo, da bi se morale spremembe v šolstvu dogajati brez politizacije in da predlagane rešitve prinašajo številne prednosti. Te naj bi čutili starši, njihovi otroci, pa tudi zaposleni v vzgoji in izobraževanju. Poudarjajo, da so rešitve strokovno premišljene. Pri tem so izpostavili, da novi zakon predvideva tudi, da se bodo otroci v zadnji triadi devetletke učili drugi tuj jezik, večji pomen pa naj bi bil tudi na vzgojnem delu, sodelovanju s starši in avtonomiji učiteljev.

Očitki opoziciji o neevropski drži
SDS in NSi na kritike opozicije odgovarjata, da bo nova zakonodaja v celoti uresničila ustavno pravico staršev do izbire vzgoje in izobrazbe za svojega otroka. "To je v resnici ključna vsebina nove zakonodaje, kajti s popolno ukinitvijo šolnin bodo staršem omogočili možnost izbire, do katere imajo pravico," je povedal Branko Grims, poslanec SDS-a in predsednik parlamentarnega odbora za kulturo, šolstvo in šport.

SDS in NSi očitata opoziciji neevropsko držo - vzbujanje negativnih čustev, zaostrovanje javnega diskurza in zaničevanje sogovornika.

Če bi imela opozicija v parlamentu strokovne argumente, se ne bi skrivala za sindikatom, ampak bi sama predlagala referendum. Ker pa ve, da te spremembe niso radikalne, kvečjemu potrebne, se skriva za tujim hrbtom, pravijo v Novi Sloveniji.