"Danes smo kar veliko naredili, več kot sicer," je povedal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič. Socialni partnerji so obravnavali stališče finančnega ministrstva, da bi bilo treba davčno breme razporediti bolj pravično. Ideja je, da se splošna stopnja obremenitev ne bi spreminjala, ampak bi bremena prerazporedili, ne pa povečali.

"Tukaj nismo stvari povsem dorekli, gre za neko izhodišče," je povedal Semolič in dodal, da se želi ministrstvo s tem približati zahtevam delodajalskih organizacij, ki so ostale za pogajalsko mizo. Gospodarska zbornica Slovenije je pogajanja namreč zapustila.

Poškodbe pri delu
Tokrat so se poenotili tudi, da bi uvedli diferencirano prispevno stopnjo za delodajalce, povezano s poškodbami pri delu. "Tisti delodajalci, pri katerih je več poškodb, kar pomeni, da je tudi skrb za varstvo zaposlenih nižja, bi plačevali višjo prispevno stopnjo, tam, kjer so razmere urejene, pa nižjo stopnjo," je pojasnil.

Odpravnine
Dogovorili so se tudi, da bi ustanovili sklad za odpravnine, čeprav je tu ostalo odprtih cel kup vprašanj. "Ideja, da bi vendarle imeli sklad za odpravnine, pa je bila sprejeta," je povedal Semolič. Podpore je bilo deležno tudi izhodišče, da bi sprejeli nekatere spremembe v korist prekarnih delavcev, in ideja o uvedbi dualnega sistema izobraževanja z vajeništvom.

Privatizacija
Razlike so po drugi strani še vedno ostale pri vprašanju privatizacije. "Vlada za zdaj ne sledi predlogom sindikatov, da v primeru prodaje kakšnega državnega podjetja ne sme biti glavno in edino merilo kupnina, ampak tudi skrb za zaščito delovnih mest in blagovnih znamk ter spoštovanje kolektivnih pogodb in slovenskega jezika," je pojasnil.

Socialni partnerji so večino poglavij tako že obravnavali. Nekatera so praktično že končali, pri nekaterih pa so razlike nekoliko večje, vprašanja pa malo zahtevnejša, je povzel Semolič.

Trg dela
Tudi generalnega sekretarja Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS) Jožeta Smoleta veseli, da so prišli do konca z večino poglavij in da dobro napredujejo. Strinja se, da bo področje trga dela eno težjih poglavij. "Je pa seveda težko vse, česar ne izpogajaš. Trg dela je eno težjih poglavij, ni pa edino," je dejal za STA.

Pogajanja o socialnem sporazumu se bodo nadaljevala v sredo in četrtek popoldne, ko bodo obravnavali še dve poglavji, ki sta praktično nedotaknjeni - to so finance in trg dela. Med odprtimi vprašanji denimo ostajajo minimalne plače, rast plač, ohranjanje pokojnin, je pojasnil Semolič.

"A stvari gredo dobesedno proti koncu. Ambicija je, da bi pogajanja končali še v tem letu," je dejal. Zaveda se, da je ostalo malo časa, "a če bi sodili po današnjem dnevu", meni, da bi lahko o vsebinskih vprašanjih dogovor dosegli do konca leta, uradno potrjevanje sporazuma pa bi morda vzelo kaj več časa.

Tudi Smoletu se zdi možnost, da bi dogovor dosegli do konca leta, realna. Če se to ne bo zgodilo, pa pričakuje, da bodo število odprtih vprašanj zelo zožili. "Vprašanje je samo, ali bo pripravljenost takšna, kot je. Jaz bi rekel, da je pripravljenost vlade in socialnih partnerjev, da do sporazuma pride, velika, pomembno pa je, da vlada prisluhne našim zahtevam," je povedal.

Upravni odbor ZDS-ja je mandat za pogajanja Smoletu podelil do konca leta. "Če nam bo (ob koncu leta) zmanjkalo res malo in če bo pomembna le časovna komponenta, ne pa nekaj, kar je za delodajalce nesprejemljivo, potem bom pri upravnem odboru preveril, ali se bomo pogajali še naprej," je pojasnil. Če bodo na mizi zanje nesprejemljive rešitve, "potem se ne bomo pogajali, le za to, da bi se pogajali".