Rupel je v predstavitvi kandidature poudaril, da sam obstoj Slovenije izhaja iz boja za demokracijo in človekove pravice. Foto: EPA
Rupel je v predstavitvi kandidature poudaril, da sam obstoj Slovenije izhaja iz boja za demokracijo in človekove pravice. Foto: EPA

Obenem je vodje diplomatskih misij prosil za podporo njihovih držav na volitvah v najnovejši organ ZN-a, namenjen zaščiti človekovih pravic, ki bodo 9. maja v New Yorku.

Ustanovitev Sveta za človekove pravice pod okriljem ZN-a je Slovenija ves čas podpirala, obenem pa je na področju zaščite človekovih pravic že pridobila pomembne izkušnje, je pojasnil Rupel. Izpostavil je obdobje, ko je bila nestalna članica Varnostnega sveta ZN-a ter lanskoletno predsedovanje OVSE-ju.

Slovenija se je zavezala tudi k uveljavitvi koncepta t. i. človekove varnosti in bo junija prevzela enoletno predsedovanje Mreži za človekovo varnost. Kandidaturo Slovenije je Rupel izpostavil tudi v kontekstu predsedovanja Slovenije Evropski uniji v prvi polovici leta 2008.

Protikandidatk Slovenije, ki je kandidaturo vložila 7. aprila in se bo potegovala za mesto v skupini vzhodnoevropskih držav, bo 11, in sicer Albanija, Armenija, Azerbajdžan, Češka, Gruzija, Madžarska, Latvija, Litva, Poljska, Romunija, Rusija in Ukrajina.
Potrebujemo 96 glasov
V Svet za človekove pravice bo imenovanih 43 držav članic ZN-a, za izvolitev pa mora država zbrati 96 glasov od 191 članov generalne skupščine ZN-ja. Poleg tega mora biti izpolnjen tudi geografski kriterij; 13 držav bo iz afriške skupine, 13 iz azijske, 6 iz držav vzhodne Evrope, 8 iz Latinske Amerike in Karibov ter 7 iz zahodnoevropskih in drugih držav.