Nekdanji ministri menijo, da je kakovostno in vsem dostopno šolstvo ključen izraz družbene solidarnosti. Foto: BoBo

Pod odprto pismo so podpisani nekdanji ministri Slavko Gaber, Pavel Zgaga, Lucija Čok in Igor Lukšič, združeni v pobudi za ohranitev javnega šolstva. V njem so zapisali, da ima Slovenija enega najboljših šolskih sistemov na svetu tudi zato, ker ji je do zdaj uspelo kot družbeno vrednoto posebnega pomena varovati javno šolstvo. "Ta vrednota je bila vedno deležna tudi visoke podpore javnosti, saj smo šolstvo, ki vsem ponuja enake možnosti za pridobivanje znanja in uresničevanje talentov, razumeli kot ključen izraz družbene pravičnosti in solidarnosti," so zapisali.

Kot so dodali, je država staršem, ki so se odločili za iskanje poti vzgoje in izobraževanja svojih otrok zunaj sistema javnega šolstva, to omogočila. S tem so tudi zasebnemu šolstvu zagotovili visok standard javnega financiranja, primerljiv z evropskim prostorom. "Zasebno šolstvo smo razumeli kot dobrodošlo dodatno možnost izbire – še posebej v primerih alternativnih pedagoških praks," so poudarili.

Sviz predlaga referendum glede financiranja zasebnih šol

Izenačeno financiranje bi oslabilo javno šolstvo
V preteklih desetletjih je po njihovem mnenju slovensko šolstvo dosegalo dobre rezultate, ker so bile spremembe v šolskem polju načrtovane premišljeno, skrbno in previdno. Zato menijo, da bi bilo narobe, "če bi danes brez posebej utemeljenega razloga ali posebnih novih okoliščin razmerje med javnim in zasebnim postavili na glavo". Popolno izenačenje financiranja bo namreč nujno vodilo v postopno slabitev javnega šolstva, slabšanje njegove kakovosti in na koncu tudi izrazitejše socialno razslojevanje, so opozorili.

Poudarjajo, da je odločbe ustavnega sodišča treba spoštovati in uresničevati ter da aktualni predlog zahtevo korektno izpolnjuje. Odločba namreč po njihovem mnenju ne narekuje popolne izenačitve v financiranju javnih in zasebnih šol. Spomnili so tudi na diametralno nasprotno sodbo ustavnega sodišča iz leta 2012, ki je obstoječo ureditev soglasno spoznalo za skladno z ustavo.

Zato bi bila zahteva po stoodstotnem financiranju vseh delov programa zasebne šole iz javnih sredstev tudi popoln odstop od koncepta, ki je v Sloveniji z dobrimi rezultati preživela dobri dve desetletji, in verjetno zgolj priprava na nadaljnje korake v smer privatizacije kakovostne, vsem dostopne javne šole, menijo. "Ker bi takšen razvoj zmanjšal integrativno moč šolskega sistema v Sloveniji in bistveno prispeval k povečevanju neenakosti v naši družbi, želimo kot nekdanji ministri in ministrice, pristojni za šolstvo, pred radikalnim posegom v vzpostavljeno razmerje med javnim in zasebnim opozoriti vlado in parlament na potencialne škodljive posledice takšnega ukrepa," so še zapisali.

Civilna iniciativa Združeni starši
Na pismo nekdanjih ministrov so se odzvali v civilni iniciativi, v kateri so združeni starši otrok iz vseh zasebnih osnovnih šol in vrtcev, ki izvajajo javni program. "Tako državne kot nedržavne šole izvajajo javni program izobraževanja, kot ga določi in nadzira pristojno ministrstvo. Nedržavne šole, ki so pridobile od ministrstva dovoljenje, da lahko izvajajo javni program, tako skupaj z državnimi tvorijo mrežo javnega šolstva v Republiki Sloveniji." Zato morajo biti upravičene do enakega deleža financiranja, so prepričani. Nedržavne šole so dostopne vsem, za učitelje velja kolektivna pogodba, krizni varčevalni ukrepi vlade so prizadeli tako državne kot nedržavne šole. Poudarjajo, da so nedržavne šole za javne proračune celo ugodnejše, saj po veljavni zakonodaji stroške investicije, vzdrževanja in opreme nosi ustanovitelj zasebne šole.
Zahtevajo, naj odgovorni nehajo iskati "kreativne rešitve". "Referendum bi državo stal toliko, kolikor znaša 10-letni prispevek do 100-odstotnega financiranja vseh nedržavnih osnovnih šol v Sloveniji," so še opozorili.

Parlamentarni odbor prekinil obravnavo novele
Odbor DZ-ja za izobraževanje bo namreč v ponedeljek nadaljeval v sredo prekinjeno obravnavo predloga novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, po katerem bi država obvezni del javnega programa financirala 100-odstotno, razširjenega dela javnega programa pa ne bi financirala. Odbor je obravnavo pretekli teden prekinil, ker je zakonodajno-pravna služba DZ-ja ocenila, da je predlog na več mestih vprašljiv z vidika ustavne ureditve, na določenih mestih pa tudi protiustaven.