Šarec je v Bruslju komentiral prisluškovalno afero. Foto: BoBo
Šarec je v Bruslju komentiral prisluškovalno afero. Foto: BoBo

Šarec je ob tem dejal, da bi od komisije pričakoval poudarek, da je treba spoštovati vladavino prava in da so pritiski na medije nedopustni, še zlasti če gre za pritiske iz sosednje države, je dejal.

Na očitke doma, da s svojim ravnanjem ustvarja izredno stanje, da bi si okrepil podporo pred evropskimi volitvami, pa Šarec odgovarja: "Saj ni nobenega izrednega stanja. Odgovorili smo na pritiske, ki so se zgodili, sklicali smo Svet za nacionalno varnost, ker je bila vrsta predlogov za to, in to se mi zdi pravilno."

"Ne moremo biti samo ponižni"
"Ne moremo biti ves čas samo ponižni in nastavljati drugega lica, moramo povedati, da nekaj ni prav. To smo tudi storili. To ne pomeni, da ustvarjamo izredno stanje. Ni izrednega stanja,"
je še poudaril premier ob prihodu na izredni vrh EU-ja o brexitu.

To, da so poklicali veleposlanico v Ljubljano, da jim pojasni zadeve, in da so poklicali na zagovor tudi hrvaškega veleposlanika, so po Šarčevem mnenju odzivi, ki so povsem na mestu, saj da morajo pokazati, da je Slovenija suverena država in da ima svoje stališče. "Če so v preteklosti naši vodilni ravnali preveč servilno, pa ne morem pomagati. Sam pač ravnam, kot mislim, da je prav," je še dejal.

Hrvaško ravnanje ni v skladu z vrednotami Evropske unije, pravi slovenska politika. Foto: Reuters
Hrvaško ravnanje ni v skladu z vrednotami Evropske unije, pravi slovenska politika. Foto: Reuters

Razpravljali tudi poslanci
O prisluhih je več ur za zaprtimi vrati razpravljala komisija DZ-ja za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, ta pa je obiskala tudi slovensko obveščevalno službo (Sova) in se seznanila z nekaterimi dokazi o delovanju hrvaške obveščevalne službe (SOA).

Komisija zaradi afere obiskala Sovo

Tonin je po seji poudaril, da so bili člani komisije za nadzor obveščevalnih služb (KNOVS) že pred dvema letoma seznanjeni s tem, da so prisluhi med vodjo slovenske projektne skupine za arbitražo Simono Drenik in slovenskim arbitrom Jernejem Sekolcem delo SOE, a ta informacija ni nikoli pricurljala v javnost. Hrvaška je po tem, tako Tonin, poskušala zakriti sledi tudi s tem, ko naj bi nekaterim medijem ponudila informacije, da naj bi bili prisluhi delo ameriške oziroma nemške obveščevalne agencije.

Zahteva za sklic izredne seje

SMC je s sopodpisi koalicijskih strank LMŠ, SAB in DeSUS vložil zahtevo za sklic skupne seje odborov DZ-ja za zunanjo politiko in za kulturo, na kateri bodo razpravljali o pritiskih sosednjih držav na naše medije. Želijo, da politika enotno obsodi vmešavanje Madžarske v poročanje Mladine in domnevno vmešavanje Hrvaške prek posrednika na poročanje POP TV-ja.

"Ministrstvo in Drenikova nista upoštevala Sove"
"Znano je, da arbitraža ni bila v interesu Hrvaške, saj bi, če bi obveljala praksa arbitražnega reševanja mejnih sporov, Hrvaška izgubila tudi vse druge spore. Zato prisluškovanje ne bi smelo biti presenečenje za nikogar," je dejal Tonin in dodal, da so člani komisije analizirali protiobveščevalno dejavnost Sove v primeru arbitraže.

Ugotovili so, da je Sova projektno skupino pri arbitraži ustrezno obveščala o protiobveščevalnih in samozaščitnih ukrepih in predlagala številne preventivne ukrepe, ki pa jih ministrstvo za zunanje zadeve ni sprejelo. "Zato bomo nadaljevali preiskavo v smeri odgovora na vprašanje, zakaj Simona Drenik ni upoštevala samozaščitnih ukrepov in zakaj ministrstvo ni upoštevalo priporočil Sove."

"Če je šlo za malomarno delo, pričakujemo, da bodo odgovarjali in bodo odpuščeni. Če je pa kdor koli deloval v interesu SOE, potem je to zadnje opozorilo za Slovenijo, da mora okrepiti protiobveščevalno dejavnost," je še dejal Tonin.

SNH: Tolj pritiskal že na Hrvaškem

Sindikat novinarjev Hrvaške (SNH) je podprl Društvo novinarjev Slovenije (DNS) v obsodbah nedopustnega ravnanja prvega moža avstrijske medijske hiše Styria na Hrvaškem, frančiškana Ivana Tolja, zaradi pritiska na slovenske medije. SNH opozarja, da je Tolj od hrvaških medijev večkrat zahteval umik določenih prispevkov. V SNH-ju menijo, da je Toljev poskus preprečitve objave prispevka na POP TV "nedopustno vtikanje v medijsko svobodo". Menijo, da ne zadostuje, da se je hrvaška vlada ogradila od Toljevih dejavnosti. Če Ivan Tolj ni govoril v imenu hrvaške vlade, se je lažno predstavil, kar je kaznivo dejanje, zaradi katerega bi morala ukrepati USKOK in policija. Obenem poudarjajo, da ravnanje Tolja ni nič novega, saj je Tolj že izvajal pritisk tudi na hrvaške medije.

Politiki in novinarji so tarča prisluhov
Tonin je poudaril tudi, da je večina politikov, novinarjev in mnenjskih voditeljev na seznamu SOE za prisluhe, zato bi bilo prav, da vsi ravnamo samozaščitno. Telefonski signal lahko namreč potuje tudi skozi Hrvaško, kjer je velika verjetnost, da bodo ti pogovori tudi zajeti.

"Ugotovitve, ki pa niso predmet komisije, temveč mene kot poslanca državnega zbora, so, da hrvaški vladi ne moremo verjeti na besedo in da je bila napaka, da smo Hrvaški omogočili vstop v EU pred rešitvijo vprašanja arbitraže. To bi moral biti poduk za vse prihodnje posle z Vlado Republike Hrvaške."

Tonin je napovedal tudi, da bodo organi pregona v Sloveniji pod drobnogled vzeli delovanje hrvaškega lobista, ki je poskušal vplivati na objavo informacij o arbitraži na televiziji POP TV, in raziskali, ali je šlo za napeljevanje h kaznivemu dejanju.

Oster odziv politike na prisluškovalno afero

Jerca Korče: Imamo dokaze o poskusu vplivanja na POP TV
Poslanka LMŠ-ja in članica KNOVS-a Jerca Korče je pojasnila, da je delegacija KNOVS-a ob obisku Sove prepoznala "politične" dokaze, da so hrvaške oblasti poskušale vplivati na POP TV pri poročanju o prisluhih v arbitraži. Po obisku sedeža Sove je Korčetova dejala, da so lahko razbrali, da imamo politične dokaze, da je Hrvaška postopala narobe in da bomo branili svoj nacionalni interes ter svobodo naših medijev". "Po tem, kar smo danes videli, je ključno, da slovenska politika pokaže enotnost in da želja po izrabi teh dogodkov za notranjepolitične razkole ali boje ne prevlada nad tem, da branimo nacionalni interes," je v izjavi novinarjem v DZ-ju dejala Korčetova. Presodila je tudi, da Sova dela dobro, tako kot se spodobi za normalno in sodobno obveščevalno agencijo.

KNOVS je za prisluškovanje vedela že dve leti

Nemec: Prisluhi nakazujejo centre moči na Hrvaškem
Še pred koncem seje pa je poslanec SD-ja Matjaž Nemec novinarjem namignil, da prisluhi iz afere, ki jih obravnavajo "črno na belem", nakazujejo, kateri so centri moči na Hrvaškem. "Na podlagi slišanega ‒ več pa o tem ne smem povedati ‒ lahko zatrdim, da na Hrvaškem ni politika tista, ki vodi politike, ampak nekdo drug v ozadju. In to je iz teh prisluhov jasno razvidno. Torej niso ministri tisti, ki vodijo igro na Hrvaškem," je Nemec odgovoril na vprašanje, kako komentira odziv hrvaške vlade, da informacije o prisluškovanju in poskusih vplivanja na POP TV ne držijo.

Kdo konkretno naj bi zato "vodil hrvaško politiko", Nemec ni hotel povedati. "Tega ne morem komentirati, je pa to razvidno iz zapiskov in prisluškovanj," je dejal.

"Za celotno regijo gre. Moramo biti previdni pri dajanju izjav, ampak mislim, da se pri tem prisluškovanju lepo vidi neposreden vpliv na dogajanje v vsaj treh državah ‒ v Sloveniji, Bosni in Hercegovini ter Hrvaškem," je še dodal poslanec.

Zunanji minister Miro Cerar se bo pogovarjal s slovensko veleposlanico v Zagrebu Smiljano Knez, ki jo je ministrstvo poklicalo na posvete v Slovenijo.

Precej razburjenja v slovenski politiki
Slovenija se je v torek ostro odzvala na razkritje portala 24ur.com, da je hrvaška vlada s posredovanjem prvega moža avstrijske medijske hiše Styria na Hrvaškem, Ivana Tolja, poskušala vplivati na POP TV in preprečiti objavo podatka, da naj bi slovenskemu sodniku Jerneju Sekolcu in agentki Simoni Drenik med arbitražnim postopkom o meji leta 2015 prisluškovala hrvaška obveščevalna služba SOA.

Sorodna novica Svet za nacionalno varnost obsodil hrvaški poskus vplivanja na slovenske medije

Po tem razkritju se je v torek sešel Svet za nacionalno varnost in obsodil vsakršne poskuse vplivanja na svobodo delovanja slovenskih medijev. Izrazil je pričakovanje, da se bo Hrvaška v prihodnje vzdržala dejanj, ki so v nasprotju z vrednotami EU-ja, vladavino prava ter varstvom človekovih pravic in svoboščin.

Zagreb poskus vplivanja zanika, prav tako tudi vpletenost SOE v prisluhe.

Bruselj brez komentarja

V Bruslju ne komentirajo najnovejše afere z arbitražnimi prisluhi med Slovenijo in Hrvaško. Kot so v torek sporočili za Slovensko tiskovno agencijo, so videli medijska poročila, vendar zadeve ne komentirajo, ker gre za dvostransko vprašanje in podrobnosti ne poznajo.

Tiskovna predstavnica Evropske komisije je zapisala, da komisija v okviru svojih pristojnosti prek različnih pobud sicer podpira svobodo in pluralizem medijev, vendar pa so primarno članice odgovorne ukrepati za zaščito svobode medijev v skladu z evropskimi vrednotami.

V Evropski komisiji so posredovali enak odgovor kot dan prej ob vprašanju, kako komentirajo verbalno noto madžarske veleposlanice v Sloveniji zaradi naslovnice tednika Mladina, na kateri je bil upodobljen madžarski premier Viktor Orban.