"Pomembno je, da Eufor in Nato s svojo prisotnostjo omogočita, da se Bosna in Hercegovina oziroma njena vojska postavi na noge, da postane kompatibilen člen splošne družbe, ter da ne bi ponovno prišlo do poslabšanja razmer v kakšno od nepredvidenih smeri," je dejal premier, ki ga med drugim spremljata državna sekretarka na ministrstvu za obrambo Nataša Dolenc in načelnica Generalštaba Slovenske vojske, generalmajorka Alenka Ermenc.

Med največjimi težavami regije je premier omenil večetnično skupnost in zgodovino, iz česar izhajajo tudi druge težave, kot je izseljevanje mladih. "Zato je pomembno, da ti dve misiji ohranjata stabilnost in počasi integrirata zadeve v pravo smer," je dodal.

Tudi migracije so po besedah Šarca kar velika težava za to regijo. "In tu je vloga nas vseh, da vzpostavimo pravi sistem, evidence, da bomo vedeli, koliko je migrantov," je pojasnil. "Vemo, da je Slovenija letos imela 14.000 nezakonitih prehodov meje, večino smo vrnili na Hrvaško, tu ljudje prihajajo iz BiH-a po balkanski migrantski poti," je povedal.

Najpomembneje je, da imamo prave evidence in da vzpostavimo sistem, da bi se BiH uspešneje spopadal s to problematiko, je dejal premier.

Glede morebitnega zmanjšanja števila slovenskih pripadnikov v misijah v regiji je Šarec zagotovil, da o tem za zdaj ne razmišljajo. Kot je pojasnil, je prispevek Slovenije v regiji dober, Slovenci so cenjeni, poznajo jezik, razmere, lokalne navade.

"To regijo najbolje poznamo sosedje Avstrijci, Madžari, mi, in to je pomembno," je poudaril in dodal, da gre tudi za prispevek k ohranjanju miru in tudi neke vrste humanitarno misijo.

Premier se je na srečanju s slovenskimi vojaki v BiH-u seznanil z njihovim poslanstvom in nalogami. V Althei trenutno sodeluje deset pripadnikov Slovenske vojske, še štirje pa v Natovem poveljstvu.

V operaciji Althea je sicer skupaj okoli 600 pripadnikov v BiH-u in še rezervne sile zunaj območja delovanja iz 15 držav članic EU-ja in petih partnerskih držav. Namen operacije je zagotavljanje varnega okolja in preprečevanje nasilja v državi z vojaško navzočnostjo.

Iz BiH-a je premier Šarec odpotoval na Kosovo, kjer se je popoldne sešel s pripadniki slovenskega kontingenta v Natovem oporišču v Prištini. Srečal se je tudi s poveljnikom Kforja, generalmajorjem Michelom Risijem, ki je prav tako pohvalil slovenske vojake in vojakinje, ki delujejo na Kosovu. "Dejstvo je, da sem slišal same pohvale na račun naših vojakov in vojakinj. Naši vojaki izpolnjujejo svoje naloge v skladu s pričakovanji in so zelo tvoren del te misije," je povedal Šarec po srečanju z Risijem.

Premier je komentiral tudi ustanavljanje kosovske vojske. "To, da je šlo brez ustavne spremembe v spremembo varnostnih sil v redno vojsko, seveda ni všeč ne Natu ne Sloveniji. Zlasti ker je Slovenija med državami, ki so priznale Kosovo kot samostojno državo in nas takšen razvoj dogodkov zagotovo ne veseli. Ustava je le tisti temeljni akt, ki te zadeve ureja," je poudaril.

Na Kosovu deluje okoli 250 pripadnikov Slovenske vojske, kar je najštevilčnejši slovenski kontingent v tujini. Tam so med drugim nameščene motorizirana četa ter šest skupin za povezavo in nadzor.