Sogovorniki so na posvetu opozorili na trend naraščajoče prekarnosti na trga dela, na vse daljše čakalne dobe v zdravstvu in na občutek nepravičnosti delovanja pravne države. Foto: BoBo
Sogovorniki so na posvetu opozorili na trend naraščajoče prekarnosti na trga dela, na vse daljše čakalne dobe v zdravstvu in na občutek nepravičnosti delovanja pravne države. Foto: BoBo


Kot je na začetku predstavil predsednik stranke Dejan Židan, se družbena neenakost povečuje. Ob začetku gospodarske krize leta 2008 je imel en odstotek najbogatejših ljudi v lasti 42,5 odstotka globalnega premoženja, leta 2017 pa se je ta delež povečal na 50,1 odstotka, je navedel. Po njegovih besedah je tudi po ocenah ekonomistov največja grožnja ekonomskemu razvoju povečana socialna nestabilnost.

Med predstavitvijo razmer v Sloveniji je Židan med drugim omenil daljšanje čakalnih dob. Kot je dejal, nad dopustno čakalno dobo čaka več kot 60.000 ljudi, Slovenija pa za zdravstvo nameni manjši delež sredstev, kot je povprečje v EU-ju. Tudi vse več zadev na sodiščih traja predolgo, kljub zmanjšanju števila brezposelnih ima v Sloveniji več ljudi kot v drugih nam primerljivih državah začasno obliko zaposlitve, je še opozoril.

Pravna država ne deluje zadovoljivo
Mednarodna pravnica Dominika Švarc Pipan je opozorila, da slovenska pravna država ne deluje niti optimalno niti zadovoljivo, kar je posledica zakonodajnega okvira, ki bi moral biti stabilen, a obstaja očitna prenormiranost. Brez kakovostnega zakonodajnega okvira po njenem mnenju ne moremo pričakovati uspešnosti pri pravičnem delovanju državnih in pravosodnih organov. Na tem področju je Švarc Pipanova, ki bo kandidirala na listi SD-ja in je tudi pretendentka za ministrski položaj, kot eno najočitnejših težav izpostavila občutek, da v Sloveniji obstajata dve pravni državi, ena za elite, druga za manj privilegirane.

Po mnenju ustavnega pravnika Andraža Terška, ki pa na volitvah ne bo kandidat SD-ja, sistem kazenskega prava ne more delovati v državi, ki uspešnost sodnih postopkov razume izključno kot preštevanje obsodilnih sodb. Poudaril je tudi, da politika ne more sodstvu vsiliti občutka za etiko, za pravičnost in za moč argumenta, ampak lahko uvede spremembe le tako, da poseže po edinem orodju, ki ga ima. To je zakon, "a potem pride do očitkov o prenormiranosti in pregrobem posegu v sodstvo".

Problem zdravstva ni smo denar, ampak tudi organizacija
Med težavami na področju zdravstva je predsednica strankinega odbora za zdravje in direktorica novomeške bolnišnice Milena Kramar Zupan izpostavila dostopnost in veliko število ljudi, ki na storitve čakajo predolgo, ter premalo izoblikovan sistem kakovosti. Poudarila je še, da je treba za zdravstvo nameniti več javnih sredstev. Nujno je po njenem mnenju določiti košarico pravic, realno ovrednotiti zdravstvene storitve in prenoviti upravljanje javnih zavodov.

Generalni direktor ljubljanske psihiatrične klinike Bojan Zalar je med drugim poudaril, da denar ni edini pomemben element v zdravstvu, ampak je pomembna tudi organizacija. Po njegovem mnenju je treba zadeve racionalizirati. Zalar je poudaril še pomanjkanje sprejemanja odgovornosti ob težavah in ocenil, da je treba tudi pri tem znova vzpostaviti hierarhijo.

Na trgu dela so najranljivejši mladi
O stanju na trgu dela je spregovorila aktualna ministrica za to področje Anja Kopač Mrak, ki je prekarnost označila kot verjetno enega najbolj strukturnih in globalnih problemov. To, da nekatere manj izobražene ljudi puščamo, da prehajajo v prekarne oblike dela, je po njenem prepričanju dolgoročni problem z vidika socialne varnosti. Poudarila je potrebo po regulaciji področja trga dela, ki pa mora biti širše družbeno sprejeta v dialogu s socialnimi partnerji.

Aleksandra Kanjuo Mrčela z ljubljanske fakultete za družbene vede ugotavlja, da je neenakost v Sloveniji večja, kot si mislimo. Ob tem je opozorila zlasti na prekarnost na trgu dela, ki je po njenem mnenju zlo. Trendi na tem področju se poslabšujejo, najranljivejši pa so zlasti mladi, je opozorila in kot skrb vzbujajoče poudarila, da imamo na področju dela zakonodajo, ki se ne izvaja.