Foto:
Foto:
Minister But predvsem o vstopanju v EU in o suši.
Na sejmu največ kmetijske opreme.
Na sejmu v Gornji Radgoni bodo razstavljali tudi živino.

Premier je v nagovoru poudaril, da mora imeti država pozitiven in tankočuten odnos do kmetijstva in živilskopredelovalne industrije. Ob tem je dejal, da ne smemo pozabiti, da sta to le gospodarski dejavnosti, in da se lahko marsikatero slovensko živilsko podjetje enakovredno kosa z najostrejšo tujo konkurenco.

V zvezi z ukrepi zaradi letošnje suše je dejal, da vlada že pripravlja vse potrebno, da se letos akontacije neposrednih plačil izplačajo že oktobra, akontacije za odpravo posledic suše pa se začnejo izplačevati še letos.

Premier Rop je opozoril, da sta kmetijstvo in živilskopredelovalna industrija ob vstopanju v EU izpostavljena največjim spremembam in prilagoditvam. "Tu so se javnofinančna sredstva tudi najhitreje povečevala in se bodo tudi v prihodnjih letih, vendar so upravičena le, če bodo dosegla svoj temeljni namen, to je zagotovitev varne in cenejše hrane ter zagotovitev ohranitve obdelanosti in poseljenosti Slovenije," je dejal Rop.

But izpostavil vstop v EU in omilitev posledic suše
Minister za kmetijstvo Franc But je v nagovoru poudaril, da je čas pred vstopom v EU pomemben zaradi priprav za vstop in zaradi omilitve katastrofalnih posledic suše. Sicer pa je But izrazil zadovoljstvo, saj je Slovenija po njegovih besedah edina pristopnica, ki je dovolj zgodaj začela izvajati reforme, edina ima evropsko primerljivo kmetijsko politiko in standarde, edina pa plačuje tudi evropsko primerljive subvencije.

Minister But je dejal, da je treba pred vstopom v EU zagotoviti, da bo čim več podjetij živilskopredelovalne industrije lahko trgovalo na enotnem trgu EU-ja, uveljavitev evropskih standardov varne hrane in olajšanje obvez tam, kjer je to mogoče. "Naši cilji so usposobljena živilska industrija, ki bo preživela konkurenco, potrošnik, ki bo ostal zvest slovenski hrani, in proizvajalec, ki bo nosil podobna, a ne večja bremena kot njegovi konkurenti v drugih članicah EU-ja, naš cilj pa je tudi izenačiti neposredna plačila s tistimi v EU-ju," je zatrdil But.

Na sejmu najbolj zastopana kmetijska oprema
Podobno kot prejšnja leta bodo na sejmu tudi tokrat najbolj zastopani kmetijska oprema, orodja in mehanizacija, živila, sredstva za prehrano in varstvo rastlin, stroji in oprema za živilskopredelovalno industrijo, transportna sredstva in seveda živali.

Sejem za motivacijo pred vstopom v EU
Z eno najpomembnješih strokovnih predstavitev kmetijske in živilskopredelovalne industrije v tem delu Evrope želi organizator še tesneje povezati evropske regije in dežele, ki si prizadevajo za članstvo v EU-ju, državne predstavitve pa bodo letos pripravile Avstrija, Italija in Nemčija. Želja organizatorjev je, da bi dal zadnji sejem pred vstopom Slovenije v EU dovolj motivacije za kmetovanje vsem, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, da bi podjetjem z opremo za kmetovanje in živilskopredelovalni industriji odprl novo perspektivo, politike pa prepričal, da sta kmetijstvo in razvoj podeželja pomembna tudi za preostalo gospodarstvo, ugled države in preživetje naroda.

O vstopu v EU tudi na posvetih in okroglih mizah
Zaradi bližnjega vstopa v EU bo temu primerno namenjena tudi večina srečanj, posvetov in okroglih miz na sejmu. Med drugim bodo govorili o delu Agencije RS-a za kmetijske trge in razvoj podeželja na področju neposrednih plačil, javnih razpisov, izvoznih spodbud, načrtov za mlečne kvote in njihovo pripravo na vstop v EU, posledicah vključevanja za slovensko vinogradništvo in vinarstvo, kmetijski strukturni politiki in politiki spodbujanja razvoja podeželja po vstopu v EU, načinih financiranja iz različnih skladov in podlagah za črpanje denarja iz evropskih strukturnih skladov ter spremembah pri izvozu.

Na sejmu brez ocenjevanj ne gre
Tudi letos bodo na sejmu razglasili in nagradili najboljše z ocenjevanj vina, mesa in mesnih izdelkov, mleka in mlečnih izdelkov, sadnih sokov in brezalkoholnih pijač. Pri Pomurskem sejmu si želijo, da bi se ugled priznanj z mednarodnih ocenjevanj pod okriljem Kmetijsko-živilskega sejma razširil v mednarodni prostor, saj bodo imele v združeni Evropi tradicionalne regije, kakršen je tudi obmejni prostor Avstrije, Hrvaške, Madžarske in Slovenije, še večji pomen.