Nove razdelitve ministrstev vzbujajo pozitivne in negativne odzive. Z združitvijo ministrstva za notranje zadeve in področja javne uprave gremo po oceni predsednika skupnosti občin in nekdanjega ministra za lokalno samoupravo Ivana Žagarja "korak nazaj". Meni, da se premalo zavedamo, da težišče razvoja dejansko poteka skozi nivo lokalne samouprave. "Ni projekta ali vsebine, ki se ne bi izvajala skozi občine, tudi nacionalni projekti, ki jih morate umestiti v prostor," je dejal.

Če bi res želeli narediti korak naprej na tem področju, bi morali po njegovem mnenju nazaj vzpostaviti službo za regionalni razvoj ali ustrezno ministrstvo, kjer bi skozi lokalno samoupravo dali ustrezno težo občinam. Prav tako meni, da bi morali izpeljati eno stopnjo decentralizacije v pravem smislu besede, kar pomeni tudi finančno.

Boljše bi bilo samostojno ministrstvo
Da je za lokalno samoupravo čisto vseeno, ali je pod pravosodnim ali notranjim resorjem, pa meni predsednik Združenja občin Slovenije in župan Pivke Robert Smrdelj, ki pogreša prejšnje rešitve. "Naš apel gre v smeri, da se znotraj sistema uredi lokalna samouprava, morda z ustanovitvijo nekega posebnega direktorata za lokalno samoupravo, da dobimo resnega sogovornika na vladni ravni," je poudaril.

Nekdanji minister za lokalno samoupravo je imel po njegovem mnenju dobro pozicijo za dogovarjanje in uveljavljanje interesov tako na področju kohezije kot na področju lokalne samouprave v vladi. Prav zaradi tega je takrat lokalna samouprava po njegovi oceni dobila resen impulz. "Mogoče je ocena, da v lokalni samoupravi ni več nobenega problema, a obstaja regionalna politika, kjer so evropska sredstva, in ta segment je treba na neki pameten način vključiti v delovanje vlade," je opozoril.

Sekretar mora biti političen, a dovzeten
Medtem pa na Centru nevladnih organizacij pozdravljajo odločitev nastajajoče koalicije, da se v kabinetu predsednika vlade imenuje državni sekretar, pristojen za dialog s civilno družbo. To vidijo kot pomemben korak, da mandatarka realizira zavezo o ponovni vzpostavitvi politike sodelovanja. Po njihovem mnenju imamo v Sloveniji na papirju odlično ureditev sodelovanja vlade s civilno družbo, a tudi bogato zgodovino njenega ignoriranja.

Civilna družba od vlade tako pričakuje, da bo na mesto sekretarja za dialog s civilno družbo imenovala človeka, ki bo svoje naloge v praksi lahko izvajal. Kot so zapisali, bo to "po negativnih izkušnjah iz mandata Pahorjeve vlade", ki je sekretarja s podobno funkcijo imela, lahko le človek, ki bo imel predvsem občutek za to področje.

Se pa v osrednji slovenski mreži nevladnih organizacij CNVOS ne strinjajo z zamislijo, da naj bi bilo mesto državnega sekretarja "ponujeno" civilni družbi. Nasprotno se zavzemajo, da naj bo imenovanje na to funkcijo v "polnem pomenu politično". S tem bosta namreč koalicija in predsednica vlade nedvoumno prevzeli polno odgovornost za izvedbo napovedanega dialoga, saj bodo vzvodi v celoti v njunih rokah, so še dodali.

Ohraniti je treba "državniški odnos" do manjšin
Ker so se razširile informacije, da naj bi nova vlada ukinila resor za Slovence po svetu, so v stranki Slovenske skupnosti veseli, da je mandatarka to zanikala. Deželni tajnik SSk Damijan Terpin je prepričan, da pripadniki manjšin poleg finančne potrebujejo predvsem politično in moralno pomoč. Če to nudi minister, to predstavlja bistveno razliko, je dejal in dodal, da politiki držav, v katerih živijo zamejci, "točno vidijo in občutijo, kakšen je nivo skrbi in zanimanja naše države do manjšine".

Kot nesprejemljive je označil tudi navedbe predlagateljev ukinitve urada, češ da je funkcija za zamejce pristojnega ministra zgolj "predmet za politična kupčkanja pri sestavi vlade". Država mora po njegovih besedah ohraniti "državniški odnos" do manjšin, ta pa mora biti neodvisen od tega, kdo je na oblasti.

Predsednik Enotne liste Vladimir Smrtnik pa si želi, da Slovenija "dokončno in za večne čase" sprejme določene smernice v odnosu do zamejcev, da se ne bi predlogi ukinitve pristojnega urada ponavljali ob vsaki vladni krizi ter da to ne bo predmet spora med različnimi političnimi stranmi.

Predsednik ene od krovnih organizacije koroških Slovencev, Zveze slovenskih organizacij Marjan Šturm je medtem menil, da je zadeva Slovenije in njenih organov, kako organizira varstvo svojih manjšin. Po njegovem mnenju je važna vsebina in manj oblika. "Tudi z varianto vključitve urada za Slovence v zamejstvu in po svetu v kulturno ministrstvo bi lahko živeli," je zapisal.