Škoda po poplavah, ki so Slovenijo prizadele septembra, presega 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna za letos. To pomeni, da je dosežen limit za pomoč v skladu z zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč. Foto: uporabnik Mojega spleta amoret
Škoda po poplavah, ki so Slovenijo prizadele septembra, presega 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna za letos. To pomeni, da je dosežen limit za pomoč v skladu z zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč. Foto: uporabnik Mojega spleta amoret

S tem Slovenija izpolnjuje pogoje za vložitev vloge za sredstva iz sklada omenjenega sklada, ki je namenjen pomoči ob naravnih nesrečah.

Pomoč, če je škoda večja od 0,6 odstotka BDP-ja
Minister za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Henrik Gjerkeš je po seji vlade povedal, da lahko članica EU za pomoč iz sklada zaprosi, če ocenjena škoda znaša več kot tri milijarde evrov ali več kot 0,6 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).

To v Sloveniji nominalno letos znaša 217,7 milijona evrov, višina škode, ki jo je danes potrdila vlada in jo bo skladno s pravili sklada prijavila Evropski komisiji, pa znaša 251,3 milijona evrov.

Gjerkeš je še zatrdil, da gre za škodo na stvareh, gospodarstvu, a brez škode zaradi izpada dohodka, kulturni dediščini, državni prometni infrastrukturi, vodotokih ter za stroške služb, ki so sodelovale pri intervencijskih ukrepih.

Slovenija pričakuje sedem miljonov evrov pomoči
Po njegovih besedah lahko Slovenija v primeru potrditve vloge pričakuje pomoč okoli sedem milijonov evrov, saj znaša obseg pomoči po pravilih sklada 2,5 odstotka ocenjene vsote do 217,7 milijona evrov in šest odstotkov za tisti del vsote nad to mejo.

Vlogo bo vlada sedaj posredovala v Bruselj, odločitev pa pričakuje v prvi polovici prihodnjega leta, saj mora o njej kot soodločevalec pri finančnih vprašanjih odločati še Evropski parlament.Če bo odločitev Evropske komisije pozitivna, bosta Slovenija in Evropska komisija sklenili sporazum o uporabi sredstev, kjer se bo opredelil namen uporabe sredstev.

Solidarnostni sklad EU je bil vzpostavljen kot odziv na velike poplave v Srednji Evropi poleti leta 2002. Doslej je bil uporabljen za soočanje s posledicami več kot 30 naravnih nesreč - poplav, gozdnih požarov, potresov, neviht in suše. Doslej je pomoč iz sklada v skupnem znesku več kot 2,1 milijarde evrov dobilo 20 različnih evropskih držav, med njimi tudi Slovenija po vodni ujmi leta 2007, ki je najbolj prizadela Železnike.

Škode na železnici in cestah za 19,38 milijona evrov
Vlada se je pretekli teden že seznanila z oceno škode na državnih cestah in železnici, ki je del skupne ocene za celotno Slovenijo. Škode na državnih cestah je za 16,44 milijona evrov, škode na železnici pa za 2,94 milijona evrov.

Ministri so razpravljali tudi o predlogu novel zakona o varstvu pred požarom in zakona o varstvu pred utopitvami. Temeljni cilji sprememb zakonov je omogočiti pravnim in fizičnim osebam iz držav EU-ja, članicam evropskega gospodarskega prostora (Liechtenstein, Islandija in Norveška) in Švice, da v Sloveniji opravljajo dejavnosti s področja varstva pred požarom oz. dejavnosti na področju varstva pred utopitvami.