Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer ugotavlja, da je treba nameniti pozornost prostovoljnem gasilstvu, ki je v težavah. Foto: BoBo
Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer ugotavlja, da je treba nameniti pozornost prostovoljnem gasilstvu, ki je v težavah. Foto: BoBo

Novela rešuje večino problemov, na katere je varuh opozarjal in za katere je predlagal rešitve. Obstoječi zakon se namreč ne izvaja, direktorji arhivov so delovali v nasprotju z zakonom oziroma so ga kršili.

Jernej Rovšek, namestnik varuhinje o noveli zakona o arhivih

Kršitve je varuhinja zaznala tudi na posameznih območnih izpostavah zavoda za zaposlovanje pri javnih delih, saj velja nova ureditev, ki terja, da je posameznik neprekinjeno prijavljen na zavodu eno leto, o čemer brezposelni pogosto niso bili obveščeni ali so celo bili napačno obveščeni. Zasledili so celo primer izkoriščanja osebe na javnih delih.

Zakaj prednost tistim z nadomestilom?
Prav tako prednost pri javnih delih dodeljujejo tistim, ki prejemajo denarna nadomestila. "Kaj je pa je z drugimi, ki niti nadomestil ne prejemajo in pri katerih je kriza še večja. Razmislimo, ali je ta ureditev pravilna," je ob obletnici prevzemanja dolžnosti varuhinje človekovih pravic na tiskovni konferenci dejala Vlasta Nussdorfer.

Šikaniranje ob spremembi oblasti
Namestnica varuhinje Klavdija Marzel je dejala, da je pri zaposlenih v javni upravi prisotno šikaniranje, posebej ob vsakokratni spremembi oblasti. Skupaj z Nussdorferjevo ugotavljata, da so poti do pravic s področja delovne zakonodaje zamudne. Zaščita pred mobingom je pomanjkljiva, poti za ukrepanje pa dolgotrajne. Nadzorni mehanizmi, inšpekcijske službe in sodstvo pa so prevečkrat prepočasni in ne dajejo ustrezne zaščite. Zato se tudi srečuje s predsednico inšpekcijskega sveta in glavno tržno inšpektorico Andrejko Grlić.

"Referendum o arhivih je nepotreben"
Po mnenju namestnika varuhinje Jerneja Rovška je referendum o arhivih nepotreben, saj tudi stroka meni, da so predlagane spremembe pravilne. "Novela rešuje večino problemov, na katere je varuh opozarjal in predlagal rešitve. Obstoječi zakon se namreč ne izvaja, direktorji arhivov so delovali v nasprotju z zakonom oziroma so ga kršili," je dejal Rovšek.

V letu 2013 kar 11. 000 klicev
Nussdorferjeva je izpostavila neverjeten rast klicev ljudi na pomoč. Medtem ko so leta 2011 prejeli 4.483 klicev, jih je bilo v letu 2013 kar 11.000. Veliko vprašanj pride po elektronski pošti, številni si želijo srečanja z varuhinjo, a nimajo denarja, da bi prišli v Ljubljano. Zato varuhinja s sodelavci pogosto potuje po Sloveniji, skupaj s FDV-jem organizirajo v teh mestih tudi Večere z varuhom. "Mnogi želijo izpovedati travme, zato so včasih srečanja tudi polovica rešitve," pravi Nussdorferjeva.

Narašča število izvršb
Raste tudi število izvršb na stanovanjih, bivalnih enot ni, zato potrebujemo nov stanovanjski zakon, ugotavljajo pri varuhu. Veliko je pritožb na ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, saj ljudje še vedno predolgo čakajo na rešitev pritožb, čeprav je ministrica Anja Kopač Mrak obljubila večjo ažurnost. Precej neodzivni in prepočasni so na ministrstvu za zdravje zato je varuhinja vesela, da imamo zdravstveno ministrico, ki ji "čestita in jo takoj vabi na obisk".

Diskriminacija gibalno oviranih študentov
Veliko kratenja človekovih pravic se zgodi zaradi neodzivanja ministrstev, ki varuhu ne odgovarjajo ali ne ukrepajo oziroma ne naredijo, kar bi morali storiti. Najslabše pa je medresorsko usklajevanje – denimo pri ureditvi prevoza gibalno oviranih študentov.
Pikalo, Kopač Mrakova in Omerzel dali prazne obljube
"Ko je treba neko pravico vzeti, so vsi zelo hitri, ko je treba zadevo urediti, pa kar traja in traja," je bil kritičen Rovšek. Zaradi neodzivnosti treh ministrstev - za šolstvo, delo in infrastrukturo – se je varuh obrnil tudi na predsednico vlade Alenko Bratušek. Šele po posredovanju njenega kabineta je bil varuh uslišan, a spet delno: ministrstva, ki jih vodijo Jernej Pikalo, Anja Kopač Mrak in Samo Omerzel, so odpravo diskriminacije gibalno oviranih obljubili do konca leta 2013, a se to še vedno ni zgodilo.
Župan Tolmina za zgled
Varuhinja je pohvalila župana Tolmina, ki je takoj odpravil nepravilnost, potem ko so ga nanjo opozorili, prav tako nekateri župani vztrajajo pri uveljavljanju pravic Romov, čeprav temu nasprotujejo večinski prebivalci.

Novela rešuje večino problemov, na katere je varuh opozarjal in za katere je predlagal rešitve. Obstoječi zakon se namreč ne izvaja, direktorji arhivov so delovali v nasprotju z zakonom oziroma so ga kršili.

Jernej Rovšek, namestnik varuhinje o noveli zakona o arhivih