Ob letošnji 130-letnici prvega praznovanja praznika dela "praznujemo zgodovino združenega boja za delavske pravice, za izboljšanje socialnega položaja, za izboljšanja delovnih razmer", so opozorili v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). "Vsi smo delavke in delavci, ne glede na to, kakšno delo opravljamo, kje ga opravljamo in v kakšni obliki. Vsi si zaslužimo delavske pravice, dostojno plačilo in dostojno delo," je poudarila predsednica ZSSS-ja Lidija Jerkič.
Trenutna kriza je, tako v ZSSS-ju, dodatno razgalila problematiko prekarnih oblik zaposlovanja, ki ne zagotavljajo spodobnega preživetja, kako nujno je zagotavljanje varnega in zdravega dela ter kako pomembni so kakovostne javne storitve, kot je zdravstvo, samooskrba, pa tudi varovanje zasebnosti, osebnih podatkov in človekovih pravic z vidika nadzora, povezanega z varovanjem zdravja.
Cigler Kralj: Slovenci smo deloven narod
Skozi delo se oblikujemo in dokazujemo, je v poslanici pred praznikom dela zapisal minister za delo Janez Cigler Kralj. Ob tem je izrazil upanje, da so si delodajalci zapomnili, kako težko je najti dobrega delavca.
Minister je pred 1. majem v uvodu poudaril, da nas je letos praznik pričakal v nekoliko spremenjenih razmerah, ki jih narekuje epidemija novega koronavirusa. "Številni delate od doma, ste morda na čakanju, vsekakor pa nas v veliki meri spremlja negotovost. Prav zato je še toliko bolj pomembno, da veste, da v krizi niste sami," je poudaril in se ob tem zahvalil vsem delavcem in prostovoljcem.
Delo po njegovih besedah daje človeku dostojanstvo, a le če je primerno ovrednoteno in so zagotovljena ustrezna razmerja pravic in obveznosti. Ob dostojanstvu pa ne smemo pozabiti na varnost. "Še posebej v času epidemije se je izkazalo, kako pomembno je zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu ter spremljanje in obvladovanje psihosocialnih tveganj, ki jih ni malo," je navedel.
Težko usklajevanje družine in dela
Na področju digitalizacije, avtomatizacije in robotizacije se medtem postavlja vprašanje, ali bodo krizne razmere delovale kot katalizator za pospešen napredek na področju samodejne tehnologije, saj so stroji in roboti odporni proti covidu-19. Epidemija je razgalila tudi, kako težko je delo od doma ob hkratnem usklajevanju družinskega življenja in kako je bila "pravica do odklopa" do zdaj zanemarjena, so našteli v ZZZS-ju.
"Razmišljanja in napovedi gredo v različne smeri. Sprememb ne moremo preprečiti, lahko pa jih oblikujemo in usmerjamo. Pri tem je ključna naloga obveščanje in izobraževanje o novih okoliščinah, o pravicah in o možnih rešitvah," so še navedli.
Pergam: Opozorila zgolj klic vpijočega v puščavi
Da je koronska kriza osvetlila številne sistemske pomanjkljivosti, "na katere smo sindikati sicer pogosto opozarjali, a so bila naša opozorila zgolj klic vpijočega v puščavi", so v poslanici ob prazniku opozorili tudi v Konfederaciji sindikatov Slovenije Pergam. Ob tem je predsednik Pergama Jakob Počivavšek posebej poudaril zanemarjanje socialnega dogovarjanja, "ki bi bil nujen v teh časih in ob sprejemanju ključnih odločitev in ukrepov za sedanjost, ki bodo močno zaznamovali tudi prihodnost".
Zgodovina nas uči, da je bil prav socialni dialog v preteklosti v najpomembnejših trenutkih po osamosvojitvi odločilen za napredek, razvoj in ohranitev socialne države, je spomnil. "Ob vseh kritikah sindikalnega gibanja, ki so pogosto neutemeljene in temelječe na predsodkih in ideologiji, je dejstvo, da bi bil brez sindikalnega udejstvovanja položaj delavstva zagotovo mnogo slabši, naša družba pa revnejša in močno razslojena," je zatrdil.
Po krizi, ki jo je povzročila epidemija, pa bo, tako Počivavšek, na posebni preizkušnji solidarnost. "Marsičesa v povezavi s tem smo se naučili v finančni krizi. Tokrat bomo zahtevali solidarnost kapitala, delodajalcev z delavci, z družbo, v kateri delujejo in od katere tudi prejemajo," je napovedal.
Z ukrepi za omilitev posledic epidemije delodajalci dobivajo veliko in prav je, da po koncu epidemije prevzamejo temu primerno breme javnofinančne konsolidacije, verjame. "Tokrat se ta ne sme vršiti na plečih delavk in delavcev, na socialnih transferjih, na pravicah iz socialnih zavarovanj ter na plačah zaposlenih v javnem in zasebnem sektorju. Izkušnje iz finančne krize nas učijo, da je to napačna pot, ki siromaši ljudstvo in duši gospodarsko rast," je bil oster.
Oglasili so se tudi v Obalni sindikalni organizaciji – KS 90, kjer so pozvali k sprožitvi epidemije sprememb, "katerih posledica bo, da se delu vrne čast in oblast in pošlje v preteklost sistem, ki temelji na izkoriščanju, razslojevanju, korupciji in sistemskem ustvarjanju revežev".
Ukrepi za ohranjanje delovnih mest
"Protikrizni ukrepi, ki smo jih že pripravili in jih še bomo, so namenjeni temu, da ohranimo čim več delovnih mest. Predvsem zaradi vseh sprejetih ukrepov trg dela ni prizadet v takšni meri, kot bi bil, če država ne bi posredovala," je prepričan minister Cigler Kralj. Ne glede na to se zaveda, da marsikomu letošnji 1. maj vzbuja tudi nelagodje in skrb. Prav zato si želi, da podjetja ohranijo spomin na razmere pred epidemijo in kako težko je najti in obdržati dobrega delavca.
"Ko govorimo o prihodnosti, vidimo, da se pojavljajo novi načini opravljanja dela, spreminjajo se okoliščine poslovanja podjetij, našo vsakodnevno realnost zaznamuje hiter tehnološki razvoj. Verjamem, da imamo kar nekaj razlogov za optimizem tudi ob letošnjem prazniku," je nadaljeval.
Ob tem je ocenil, da je bilo delo na domu čez noč zastavljeno kot učinkovita rešitev za preprečevanje širjenja novega koronavirusa, obenem pa številnim omogoča boljše usklajevanje družinskega in poklicnega življenja. "Časa za družino je več in tako je tudi prav," je navedel.
Odgovorov na vprašanje, kaj bo prinesel čas po epidemiji, še ni, je še poudaril minister in se zavezal, da jih bodo iskali v sodelovanju. "Kot vedno, Slovenci bomo še enkrat dokazali, da zmoremo poiskati pot naprej, saj smo družba solidarnosti in sočutja do sočloveka," je sklenil.
RAZISKAVA: ŠTUDENTI BREZ DELA TEŽKO SKOZI MESEC Študenti bi brez študentskega dela težko preživeli mesec, mladi brezposelni bi delali tudi na črno, kaže raziskava o socialnem in ekonomskem položaju mladih, ki jo je danes prek spleta predstavil sindikat Mladi plus. Raziskavo so po besedah predsednice sindikata Tee Jarc končali 1. aprila in so rezultati zato po njeni oceni bolj optimistični, kot bi bili, če bi zajela celotno obdobje epidemije covida-19 in njene posledice. Študentje v povprečju na leto delajo pri dveh delodajalcih in pol, več kot tretjina vprašanih pa je prek študentske napotnice mesečno zaslužila od 250 do 500 evrov. Približno tri četrtine bi jih brez študentskega dela težko preživelo mesec, je povedala aktivistka sindikata Ula Nikolaja Ratajec. Kar 70 odstotkov jih je potrdilo, da želijo s študentskim delom pridobiti delovne izkušnje. Kljub temu pa se jih je kar polovica strinjala, da študentsko delo negativno vpliva na njihov študij. Približno štiri petine se jih ne strinja, da je štipendij dovolj in da so te dovolj visoke. Približno dve tretjini vprašanih pa se jih ne strinja, da so študenti dovolj dobro informirani o možnostih štipendiranja. Del ankete so namenili tudi mladim brezposelnim. Med njimi je bilo na zavodu za zaposlovanje v evidenco brezposelnih prijavljenih 69 odstotkov vprašanih. Med njimi je največ tistih s končano visokošolsko izobrazbo. Po besedah strokovne sodelavke sindikata Sabine Leben več kot polovica vprašanih s storitvami zavoda ni zadovoljna. Slabo so namreč obveščeni o prostih delovnih mestih, nezadovoljni pa so tudi z napotitvami na razgovore za delovna mesta, ki ustrezajo njihovemu profilu, ter z informiranjem o pravicah in dolžnostih brezposelnih. Več kot dve tretjini jih menita, da dobivajo vabila na razgovore za delovna mesta, ki zanje niso primerna. Mladi brezposelni bi delali tudi na črno. Če pa bi lahko izbirali med oblikami dela, bi jih tri četrtine izbralo pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Med prekarnimi delavci, katerih položaj je predstavila aktivistka sindikata Staša Jovanovič, jih je v preteklem letu polovica opravljala delo po pogodbi o zaposlitvi za določen čas, samozaposlenih pa jih je bilo v zadnjem letu 37 odstotkov. Pri več kot polovici od teh je mogoče zaznati elemente delovnega razmerja. Anketo so izvedli v sklopu projekta Delam, nimam za burek, ki ga financira program Erasmus+: Mladi v akciji. Anketirali so 1325 mladih v starosti od 15 do 35 let, ki so dijaki, študenti, brezposelni in prekarci. Začeli so 19. februarja, končali pa 1. aprila. |
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje