Določilo o upokojevanju starejših delavcev v PKP 7 dviguje prah

Sedmi protikoronski zakon določa, da bo lahko delodajalec zaposlenim, ki izpolnjujejo pogoje za starostno upokojitev, torej praviloma v starosti 60 let in s 40 leti delovne dobe, odpovedal delovno razmerje brez navedbe razloga. Odbor DZ-ja za finance je v ponedeljek to določbo iz zakonskega besedila črtal, v torek pa so jo poslanci na predlog strank SDS in NSi vanj vnovič zapisali. Pri tem bo imel delavec pravico do odpravnine.

Pri ukrepu ne gre za prisilno upokojevanje, kot je bil zmotno poimenovan v javnosti, ob tem trdijo na ministrstvu za delo. "Z ukrepom omogočanja zaposlovanja, ki ga vključuje sedmi protikoronski zakon, ne bomo sprožili prisilnega upokojevanja," so poudarili. Ne glede na vrsto dela se bo zaposlitev lahko nadaljevala, če se bosta s tem strinjala oba akterja, zato ukrep ne bo negativno vplival na kadrovsko podhranjene poklice, so prepričani. "Ključen je torej obojestransko vzajemen odnos med zaposlenim in delodajalcem," menijo.

Na državni zavod za zaposlovanje se je od januarja do novembra letos prijavilo 90.509 brezposelnih oseb, kar je za 35,3 odstotka več kot v enakem obdobju lani, so spomnili na ministrstvu. Pri tem se je delež mladih, v starosti od 15 do 29 let, povečal za 19,6 odstotka. "Zato je pomembno, da takšen razvoj takoj zajezimo, kar je tudi razlog, da je bila," so podčrtali.

DZ potrdil sedmi protikoronski zakon, ki vsebuje tudi možnost prisilnega upokojevanja

Sindikalne centrale ministra pozvale k odstopu

Sindikati imajo nasprotno mnenje. Določbe o upokojevanju starejših delavcev, ki jih vključuje sedmi protikoronski zakon, so po opozorilih reprezentativnih sindikalnih central nedopustne in predstavljajo očitno zlorabo interventne zakonodaje. Posebno kritiko so namenili ministru za delo Janezu Ciglerju Kralju, ki ni po njihovih besedah z ničemer preprečil, da se ne bi zgodil "ta nedopusten poseg v zakon in pravice starejših". "Nasprotno, tak predlog je na seji vlade celo podprl, stranka pa se je podpisala pod dopolnilo," so opozorili. S tem je po njihovih besedah minister tudi porušil vse temelje socialnega dialoga na ravni države. "Vsak minister za delo, ki bi dal kaj nase, bi ob takšnem ravnanju, ki pomeni tudi popolno izgubo njegove kredibilnosti, moral nemudoma odstopiti," so poudarili.

Poudarili so tudi, da so poslanci posegli v zakon o delovnih razmerjih, in sicer brez socialnega dialoga in razprave s socialnimi partnerji v okviru Ekonomsko-socialnega sveta. Gre za zgolj še eno od vrste istovrstnih ravnanj v zadnjem času, so izpostavili. "Gre za očitno zlorabo interventne zakonodaje in nujnega zakonodajnega postopka, vključno s prepovedjo referenduma, za trajne posege v sistemsko zakonodajo na neustaven in popolnoma nestrokoven način, ki utegne drastično povečati število upokojencev v zelo kratkem časovnem obdobju in pokojninski blagajni naložiti do 245 milijonov dodatnih stroškov," so opozorili. Izglasovan predlog po njihovih besedah pomeni vračanje Slovenije med države z najnižjo stopnjo delovne aktivnosti med starejšimi delavci.

Gre za nov odpovedni razlog, ki ga delodajalec lahko uporabi. Lahko tudi ne. Problem je v tem, da take odpovedi ni treba obrazlagati, dovolj je dejstvo izpolnjevanja pogojev za upokojitev. Za odpoved ni potreben noben razlog, tudi pravnega varstva tozadevno ni (razen, če bo delodajalec imel napačne podatke o upokojitvi). Tu ni nikakršnega vzajemnega odnosa ampak povsem enostranska odločitev delodajalca. Če bo odpoved dal, bo delavec odpuščen.

Lidija Jerkič, predsednica ZSSS-ja

Sindikati: Povečala se bo izčrpanost delavcev, ki jim bodo delodajalci naložili še delo "prisilno upokojenih"

Na ministrstvo za delo sicer poudarjajo, da z ukrepom želijo predvsem spodbuditi zaposlovanje mladih, kar se bo po njihovih navedbah zrcalilo v izboljšanju gospodarske slike. Zaradi koronske krize je namreč trg dela trenutno zelo prizadet, v tem času se je precej povišala brezposelnost zlasti med mladimi. "Mladi tudi sicer ne dobijo priložnosti za zaposlitev, saj nekateri starejši delavci ostajajo v delovnem razmerju še dolgo zatem, ko izpolnijo pogoje za upokojitev. Obenem pa bo ta sprememba izboljšala zaposlitvene možnosti tudi osebam med 55. in 58. letom starosti, ker se jih delodajalci zdaj bojijo zaposlovati," so še dodali na ministrstvu.

Sindikati zavračajo tudi to razlago. "Sprememba seveda ne bo pripomogla k večji zaposljivosti mlajših oseb. Povečala pa se bo izčrpanost obstoječih delavcev, ki jim bodo delodajalci naložili še delo in naloge tistih delavcev, ki jih bodo 'prisilno upokojili'," menijo. Kot posebej nerazumno so označili podporo delodajalskih organizacij takšni rešitvi, saj so s tem po njihovih besedah najbrž že srednjeročno podprli dvig prispevne stopnje delodajalcev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Edina alternativa temu je namreč bodisi zniževanje pravic iz pokojninskega zavarovanja bodisi drastično zaostrovanje pogojev za upokojitev.

"Ob takšnem načinu sprejemanja zakonodaje je popolnoma jasno, da se bomo v sindikatih zadnjima dvema možnostma z vsemi sredstvi uprli, tako da je edina rešitev dvig prispevne stopnje delodajalcev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Morebitne negativne posledice pa naj delodajalci pripišejo svojim združenjem," so zapisali.

Kakšne bodo posledice po mnenju sindikatov?

"Po naši oceni ne bo vpliva na manjšo brezposelnost mladih. Ker jih ne bodo zaposlovali in tudi zakon takega pogoja ni postavil," opozarja predsednica ZSSS-ja Lidija Jerkič. Foto: MMC RTV SLO

Kot je pojasnila predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič, sprejeti ukrep prinaša predvsem zmanjšanje števila aktivnega prebivalstva, povečanje števila upokojencev in stroške za pokojninsko blagajno. "Za posameznika nižje pokojnine, ker nimajo možnosti s podaljšanjem delovnega razmerja dvigniti pokojninske osnove in ne izkoristiti možnosti 40 odsotne pokojnine ob hkratnem opravljanju dela. Po naši oceni ne bo vpliva na manjšo brezposelnost mladih. Ker jih ne bodo zaposlovali in tudi zakon takega pogoja ni postavil," je dejala.

V PKP 7 vrsta enkratnih dodatkov: Kaj pripada komu?

Sindikati so ob tem napovedali tudi razmislek o nadaljnjem sodelovanju pri socialnem dialogu v okviru ESS-ja. Razmislili bodo tudi o vložitvi ustavne presoje in sprožitvi postopka pred Mednarodno organizacijo dela. O sprejeti rešitvi, ki gre po njihovih besedah proti priporočilom Evropske komisije Sloveniji, nameravajo obvestiti tudi evropske institucije. Da naj se opredeli do teh ukrepov, bodo pozvali tudi zagovornika načela enakosti.

"Proučili bomo tudi možnost presoje ustavnosti sprejetega sklepa o prepovedi referenduma, ki preprečuje, da bi se bilo mogoče upreti sistemski in dolgoročni spremembi zakona, ki nima nobene povezave z epidemijo," so še napovedali. Pod izjavo so se podpisali predsednica Zveze Svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič, predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek, predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj, predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije Peter Majcen, predsednica KNSS-Neodvisnost Evelin Vesenjak, predsednik Slovenske zveza sindikatov Alternativa Zdenko Lorber in predsednik Zveze delavskih sindikatov Slovenije – Solidarnost Albert Pavlič.

GZS in OZS pozdravljata ukrep in zavračata kritike

Ukrepom starostnega upokojevanja sicer pozdravljajo tako v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) kot v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Očitki, da bodo določbe o upokojevanju starejših delavcev, ki jih vključuje sedmi protikoronski zakon, povzročile množična odpuščanja, so neutemeljeni in zmotni, je prepričana generalna direktorica GZS-ja Sonja Šmuc. "Delodajalci si ne bodo nikoli prizadevali, da bi izgubili koga od zavzetih in potrebnih kadrov. Za tiste, ki pa niso zavzeti in tako potrebni, pa tudi ni prav, da imajo neomejene privilegije," je dejala.

Sonja Šmuc je zavrnila tudi trditve, da bo povečano upokojevanje močneje obremenilo pokojninsko blagajno. V zasebnem sektorju velikega števila prekinitev pogodb o zaposlitvi namreč na GZS-ju ne pričakujejo, če pa bi do tega prišlo v javnem sektorju, javne finance ne bi bile bolj obremenjene. Za javne uslužbence se namreč iz proračuna izplačujejo tudi plače, je izpostavila. Foto: BoBo
Sonja Šmuc je zavrnila tudi trditve, da bo povečano upokojevanje močneje obremenilo pokojninsko blagajno. V zasebnem sektorju velikega števila prekinitev pogodb o zaposlitvi namreč na GZS-ju ne pričakujejo, če pa bi do tega prišlo v javnem sektorju, javne finance ne bi bile bolj obremenjene. Za javne uslužbence se namreč iz proračuna izplačujejo tudi plače, je izpostavila. Foto: BoBo

"V praksi se tako pogosto soočamo s tem, da starejši delavci, ki imajo pogoje za starostno upokojitev, ostajajo v delovnem razmerju, po drugi strani pa mladim ne moremo dati priložnosti za zaposlitev. O delovnem razmerju bosta torej odločala tako delodajalec kot delavec, kar se nam zdi pravičnejša rešitev," pa meni predsednik OZS-ja Branko Meh. Podčrtal je, da pri tem ne gre za prisilno upokojevanje. Ukrep po njihovi oceni ne posega v pravni položaj zaposlenih starejših delavcev, saj se jim delovnopravni položaj ob izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine ne spreminja.

Velikega števila prekinitev pogodb o zaposlitvi zaradi tega člena predsednica GZS-ja ne pričakuje. "Kjer pa bo do tega prišlo, bo prišlo z nekim razlogom; ali tisto delovno mesto ni več potrebno ali je delo lahko organizirano drugače ali pa je preprosto zaposlenega na tem delovnem mestu povozil čas," je naštela. V slednjem primeru bodo delodajalci po njenih besedah iskali mlajše ljudi, zaposlovanje mlajših pa je glede na podatke o brezposelnih dobrodošlo.

Na opozorila sindikatov, da je edina rešitev za nastale razmere dvig prispevne stopnje delodajalcev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, je odgovorila, da so se socialni partnerji že pred časom dogovorili o reformi pokojninske zakonodaje. V njej je predvideno tudi podaljšanje delovne dobe. "Če torej obstaja skupen interes, da se podaljšuje delovna aktivnost starejših, kar smo delodajalci vedno zagovarjali, se bomo za to dogovorili in prispevnih stopenj ne bo treba zviševati," je dejala.