Udeleženci javne tribune o medijih in novinarjih so predstavili poglede na predlagano medijsko zakonodajo. Foto: MMC RTV SLO
Udeleženci javne tribune o medijih in novinarjih so predstavili poglede na predlagano medijsko zakonodajo. Foto: MMC RTV SLO

Ta uredniška in novinarska avtonomija, ki se veže na mnenja o statusu odgovornega urednika do lastništva, je prinesla različna stališča. Problem inercije poznam iz svojih mladih let, najlažje je bilo odreči soglasje nekomu, ki ni bil primeren

Majda Širca, ministrica za kulturo

Samo, če bomo imeli najprej urejeno pošteno konkurenco, bomo lahko v nadaljevanju imeli neko pluralnost. Novinar naj bo predvsem sposoben posrednik med državljanom in javnostjo in njen zagovornik.

Jurij Giacomelli, predsednik uprave Dela
Marko Milosavljevič, Majda Širca, Mitja Meršol
Ministrica za kulturo Majda Širca pravi, da se zaveda, da morajo mediji delovati po gospodarskih načelih, a ocenjuje, da je regulacija potrebna. Foto: MMC RTV SLO

Širčeva se je na javni tribuni Mednarodnega medijskega centra IMC z naslovom 'Kako zagotoviti kakovostno novinarstvo in medije?' odzvala na očitke, da predlog medijskega zakona premočno regulira področje lastništva medijev.

"Politika se mora s tega področja dokončno umakniti," meni Marko Milosavljevič s Fakultete za družbene vede, ki problem politizacije vidi predvsem v odnosu države do medijev in državni pomoči medijem. "Pri vseh aktualnih vprašanjih, povezanih z mediji, se zavzemam za dnevnopolitično izločitev," je tudi dejal Milosavljevič.

Milosavljevič: Potrebna vzpostavitev sistemskega okolja z ustreznimi pogoji
"Zavzemal sem se za sistemsko in ne arbitrarno pomoč medijem, arbitrarnost je pogosto povezana s politično voljo," je pojasnil Milosavljevič, ki je sodeloval v ekspertni skupini za pripravo medijske zakonodaje. Milosavljevič kot bistveno vidi vprašanje, kje v okviru, ki ga določajo ekonomska situacija, tehnološki napredek in politika, vzpostaviti pogoje za kakovostno delovanje medijev.

"Ključno se mi zdi vzpostaviti sistemsko okolje, v katerem bodo vzpostavljeni pogoji za kakovost, o kateri danes govorimo na dveh ravneh: kakovostno novinarstvo na eni in uspešno delovanje medijev na drugi strani," je poudaril Milosavljevič, ki vztraja, da mora biti - ne glede na morebitne dobronamerne motive - vodilo umik iz odločanja.

Giacomelli: Zakon ne upošteva, da so mediji gospodarska panoga
"Izpostavil bom tisto, kar me moti," je povedal predsednik uprave Dela Jurij Giacomelli, ki je sicer pozdravil nekatere rešitve, ki jih ponuja zakonski osnutek. "Mediji so gospodarska panoga, in ko berem ta osnutek, močno pogrešam ta vidik. Definitivno je to najbolj ambiciozen poskus urejanja medijskega prostora, vendar čutim odsotnost tega vidika, ta se kaže pri vprašanju urejanja konkurence, pa tudi na neki način prezira vprašanje konkurence kot predpogoj za tisto, kar si vsi želimo, to je pluralnost," je prepričan Giacomelli.

"Državna intervencija ni vedno slaba, vendar potrebujemo sistemske in nediskriminatorne ukrepe, za tiste, ki imamo opravka s časopisi, je ta nevarnost toliko bolj pereča," je dodal Giacomelli. Izpostavil je, da so problem rešitve in prestrukturiranje medijev. Širčeva se je odzvala: "Res je, mediji so organizirani kot gospodarska panoga, razen nacionalne hiše. Vendar podatki govorijo o stukturi dohodkov medijev, da mediji prodajajo predvsem oglasni prostor."

Širčeva je poudarila, da ob tem trčimo na še en javni interes, ki ga je težko definirati: "V demokraciji ostaja javno dobro, ki ga je potrebno braniti. Zakon mora to regulirati, sicer je ta demokracija lahko ogrožena."

Bo vpeljana obvezna medijska zbornica?
"Glede lastništva smo dobili povsem različna stališča. Lastniki ste tisti, ki hočete imeti stvari 'free', nekatere države to imajo, verjetno z večjo tradicijo in brez tranzicije, ki je naredila veliko škode," je še dodala Širčeva in dejala: "Lahko bi pustili prosto, nobenih uradov, brez regulacije, neko manj regulirano medijsko lastništvo, ki pa pripelje do nevarnih in nobenemu ljubih monopolnih situacij."

Predsednik Sindikata novinarjev Slovenije Iztok Jurančič je poudaril, da nobena izmed novinarskih organizacij ne pokriva stičišča javnega interesa in posebnosti medijske industrije. Po njegovem mnenju je treba za profesionalizacijo medijev skrbeti na področjih usposabljanja in izobraževanja, reševanja konfliktov kot posledice usklajevanja interesov in nalog pri izvajanju javnih pooblastil. "Ideja je, da bi bilo članstvo obvezno, bilo bi predpisano po zakonu," je glede uvedbe medijske zbornice razložil Jurančič.

"Vztrajala bom, da se medijska zbornica ne vključi v zakon, dokler se o tem ne odločite vi. Imamo izkušnjo s kulturniško zbornico, vpeljano po dekretu, ki še danes ne živi," pa je zagotovila ministrica Širčeva. Kljub temu meni, da bi bila medijska zbornica v korist upravi: "Dobili bi organ, ki bi prevzel tiste naloge, ki se zdaj v državi vedno pripisujejo kot politične. Četudi niso, so vedno pod tem mečem." Jurančič še ocenjuje: "Treba je ustvariti pogoje, da se bodo pojavili strateški lastniki. Glavni problem ni depolitizacija, je pa 'cajt', da se politika počasi umakne."

Ta uredniška in novinarska avtonomija, ki se veže na mnenja o statusu odgovornega urednika do lastništva, je prinesla različna stališča. Problem inercije poznam iz svojih mladih let, najlažje je bilo odreči soglasje nekomu, ki ni bil primeren

Majda Širca, ministrica za kulturo

Samo, če bomo imeli najprej urejeno pošteno konkurenco, bomo lahko v nadaljevanju imeli neko pluralnost. Novinar naj bo predvsem sposoben posrednik med državljanom in javnostjo in njen zagovornik.

Jurij Giacomelli, predsednik uprave Dela