Računsko sodišče je našlo nekatere pomankljivosti pri delu sodišč in tožilstva. Foto: Pixabay

Računsko sodišče je revizijo izvajanja nujnih procesnih dejanj izvedlo na ministrstvu za pravosodje, vrhovnem državnem tožilstvu, vrhovnem sodišču, Okrožnem sodišču v Celju, Okrožnem državnem tožilstvu v Celju in Specializiranem državnem tožilstvu RS, in to za obdobje od 1. januarja 2014 do 31. maja 2016.

V revizijskem poročilu je Računsko sodišče opozorilo na pomanjkljiv normativni okvir za izvajanje nujnih procesnih dejanj v pravosodju, saj zakoni ne določajo posebnih pravic in dolžnosti sodnega oziroma državnotožilskega osebja, da opravlja svoje delo tudi v dežurstvu in pripravljenosti, ko sodeluje pri izvajanju nujnih procesnih dejanj zunaj poslovnega časa.

"Ker gre v primerih sodelovanja javnih uslužbencev pri izvajanju nujnih procesnih dejanj za obveznosti in pravice javnih uslužbencev, bi jih bilo treba vsaj na splošno urediti na zakonski ravni," so ugotovili revizorji.

Ugotovili so tudi, da je na sodiščih in državnih tožilstvih način upoštevanja, evidentiranja in obračunavanja porabljenega časa za prejete pozive zunaj poslovnega časa sodišč in tožilstev urejen različno. Pri tem je po mnenju Računskega sodišča ustrezna le ureditev, ko se dejavnosti v zvezi s pozivi evidentirajo po dejansko porabljenem času.

Glede samega izvajanja nujnih procesnih dejanj so revizorji ugotovili, da je ministrstvo za pravosodje sicer izdalo navodila, ki so prispevala k njihovemu učinkovitemu opravljanju, vendar pa v posameznih primerih niso bila celovita. Je pa vrhovno sodišče sprejelo smernice delovne skupine za delo preiskovalnih sodnikov, "kar Računsko sodišče ocenjuje kot primer dobre prakse in prispevek k poenotenju različnih praks sodišč".

Nepravilno evidentiranje delovnega časa

Za Okrožno državno tožilstvo v Celju, specializirano državno tožilstvo in Okrožno sodišče v Celju so revizorji ugotovili, da so imeli v obdobju, ki ga je zajela revizija, v internih aktih določen način izvajanja nujnih procesnih dejanj, zagotovljeno so imeli tudi zadostno število kadrov in vzpostavljen nadzor za zagotavljanje pravilnosti obračunavanja in poročanja o izvajanju nujnih procesnih dejanj. Niso pa v nekaterih primerih zagotovili enotnega in pravilnega evidentiranja opravljenega dela v času pripravljenosti in dežurstva.

Za ministrstvo za pravosodje pa so revizorji ugotovili, da v obdobju, na katero se je nanašala revizija, ni vzpostavilo službe za nadzor in ni opravilo pravosodnega nadzora nad tožilstvi. Je pa načrtovalo izboljšave za reorganizacijo in racionalizacijo mreže sodišč.
Vrhovno sodišče, vrhovno državno tožilstvo, Okrožno državno tožilstvo v Celju, specializirano državno tožilstvo in Okrožno sodišče v Celju so, kjer je bilo mogoče, sprejeli ustrezne popravljalne ukrepe, zato Računsko sodišče od njih ni zahtevalo odzivnega poročila, je pa zahtevalo predložitev odzivnega poročila od ministrstva za pravosodje, saj med izvajanjem revizije ni odpravilo vseh pomanjkljivosti.

Priporočila za izboljšanje poslovanja

Ministrstvu za pravosodje in vrhovnemu državnemu tožilstvu je Računsko sodišče podalo tudi priporočila za izboljšanje poslovanja. Med drugim jima je predlagalo, naj vzpostavita enoten informacijski sistem na ravni vseh sodišč oziroma državnih tožilstev za pripravo razporedov sodnikov oziroma državnih tožilcev in sodnega oziroma državnotožilskega osebja za sodelovanje v dežurnih službah na sodiščih oziroma tožilstvih. V sistemu naj uredita tudi vpisovanje in potrjevanje evidenc o opravljenih nujnih procesnih dejanjih, ki bi bile podlaga tudi za zbiranje in obdelavo podatkov in za obračun plač.

Na ministrstvu za pravosodje so v odzivu zapisali, da bodo rok za pripravo odzivnega sporočila spoštovali in v zahtevanih 90 dneh pripravili načrt dejavnosti za izvedbo popravljalnih ukrepov, ki se nanašajo tako na normativne spremembe kot na izdana priporočila. Tudi sicer so, kot pravijo, ves čas postopka revidiranja tvorno sodelovali z Računskim sodiščem.