Predsednik Slovenske škofovske konference, novomeški škof Andrej Glavan je v svoji pridigi dejal, da ljudje od Cerkve vedno bolj pričakujejo "zavarovanost, občutek topline in sprejetosti". Zato: "kjer koli so kristjani, mora vsak najti oazo usmiljenja," je dejal.

Na dan, ko se bodo v Katoliški cerkvi spomnili Jezusove zadnje večerje, na kateri je postavil evharistijo oziroma mašo, je po njegovem mnenju tudi prav, "da se vprašamo, kako zbrano, dostojno in pobožno obhajamo mašo". "To je največji zaklad, ki nam ga je Gospod zapustil v trenutku, ko nam je izkazal ljubezen do konca," je dejal.

Na veliki četrtek v Katoliški cerkvi tudi molijo za medsebojno edinost in edinost s škofom. Po Glavanovih besedah je edinost s škofom "korenina in garancija pastoralnih uspehov". "Škofa ne poslušamo, ker naj bi bil učen, sposoben, obdan z vsemi talenti, ampak zato, ker v krajevni Cerkvi predstavlja Jezusa Kristusa, ker je v škofiji prvi učitelj vere in vez edinosti," je dejal.

Duhovništvo je način življenja
Mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl pa je krizmeno mašo daroval že v sredo in se spomnil duhovniške obnovitve obljub, kar katoliški duhovniki naredijo pri krizmenih mašah.

Duhovništvo po njegovem mnenju "ni neka aktivnost, ni neka obrt, je najprej način življenja: živeti tako, da rasteš v povezanosti z Bogom". Kajti, "če sem poln sveta, svetne logike, ne morem oznanjati Boga in odrešenja," je opozoril.

V zvezi s tem je spomnil tudi na pasti današnje družbe. "Današnjemu človeku mnogi obljubljajo, da bo v samouresničenju našel polnost življenja, zato mu ponujajo vse mogoče programe, teorije, ideologije. Na koncu pa se vse to, kar je na prvi pogled morda vabljivo, konča z novimi oblikami suženjstva," je dejal in dodal, da je zato pomembno, da so duhovniki znamenje Boga v tem svetu.

Spomin na Jezusovo zadnjo večerjo
Med krizmenimi mašami so sicer škofje blagoslovili krstno in bolniško olje ter oljčno olje posvetili v sveto krizmo. To čez leto uporabljajo pri krstih, birmah, mašniškem posvečenju ter posvetitvi oltarjev ali cerkva. Pri mašah so se tudi zahvalili za poklic duhovnika, obnovili duhovniške obljube in molili za nove duhovnike.

Zvečer pa bodo po cerkvah potekale maše, s katerimi se bodo spomnili Jezusove zadnje večerje z apostoli.

Obred umivanja nog
Med pomembnejšimi simboli tega večera je obred umivanja nog, poroča Radio Slovenija. Prvič v zgodovini Katoliške cerkve bodo - po navodilu papeža Frančiška - lahko sodelovale tudi ženske.

Danes se bodo tako spomnili tudi Jezusove zapovedi medsebojne ljubezni na način, da bodo izbranim vernikom umili noge. Do zdaj so bili lahko izbrani verniki le moški, januarja spremenjeni pravilnik pa določa, da so lahko to tudi ženske. Papež Frančišek se je letos odločil, da bo umil noge prebežnikom v begunskem centru.

Post do velike noči
Evangeličanski verniki na veliki četrtek nimajo posebnih bogoslužij, pravoslavni kristjani z julijanskim koledarjem pa bodo letos veliko noč praznovali šele 1. maja.

Z večerno mašo na veliki četrtek se v Katoliški cerkvi sicer konča post, ki so ga verniki začeli na pepelnično sredo, ker pa je tudi za veliki petek zapovedan strogi post, mnogi post podaljšajo do velike noči. Evangeličanski verniki pa so post končali že na cvetno nedeljo.