Mihail Majorov. Foto: Televizija Slovenija
Mihail Majorov. Foto: Televizija Slovenija

Po izpustitvi iz celjskega pripora na zadnji januarski dan so mu tamkajšnji policisti naložili, da mora zaradi nezakonitega bivanja pri nas prostovoljno zapustiti državo. Je bila storjena napaka? Majorov je namreč prosilec za azil, zato bi mu morala Slovenija po zakonu omogočiti, da na odločitev notranjega ministrstva o tem in na sklep upravnega sodišča glede izročitve Rusiji, počaka v azilnem domu.

Ko je 31. januarja Mihail Majorov, ki ga je Rusija obtožila kriminalnih dejanj, sam pa pravi, da je žrtev ruske oligarhije, na koledarju odštel dve leti in pol, kar je skrajni rok za ekstradicijski pripor, je smel oditi skozi vrata celjskega zapora. Tam pa so ga pričakali celjski policisti. Dan prej so jih iz zapora namreč obvestili, da izpuščajo tujca, ki je v državi nezakonito. Policija je še isti dan Majorovu izdala odločbo, da v sedmih dneh odide iz države.

"Ob preverjanju zakonitosti vstopa je bilo ugotovljeno, da tujec nima pravnega naslova za bivanje na območju RS, ne poseduje veljavnega dovoljenja za vstop in ni predložil dokaza o zakonitem bivanju, zato mu je bila na podlagi Zakona o tujcih izdana odločbo o prostovoljni vrnitvi, s katero mu je bil omogočen prostovoljni odhod," so na policiji zapisali v odgovorih na vprašanja TV Slovenija.

Našo državo je v danem roku zapustil in odšel na Poljsko, kjer je bival že prej, za njim pa ostajajo vprašanja, ali je kdo v tej zgodbi hudo zamočil? Zakaj se je Majorov, prosilec za azil, sploh moral srečati s policijo? Po zakonu o mednarodni zaščiti ima namreč za čas trajanja azilnega postopka dovoljenje za bivanje v Sloveniji.

"Gospod Majorov še ni prejel odločitve ministrstva za notranje zadeve o njegovi prošnji za mednarodno zaščito," razkriva Majorova odvetnica Katarina Sternad Bervar.

Kar pomeni, da bi se lahko še vedno zakonito zadrževal v Sloveniji. V celjskih zaporih in na policiji so morali vedeti za prošnjo za azil, če ne drugače, je teden dni pred iztekom pripora Majorova odvetnica v dopisu vodstvu zapora omenjala tekoči postopek za mednarodno zaščito in spraševala, kdo bo po izpustitvi iz pripora zagotovil premestitev njenega varovanca v ljubljanski azilni dom. V zaporih odgovarjajo, da so pri obveščanju policije ravnali dolžno, policija pa je tako rekoč prepisala odločbo. Na naša konkretna vprašanja ni odgovorila.

Nezakonit izgon ruskega prosilca za azil?

In še je vprašanj brez odgovorov. Je ministrstvo za notranje zadeve hkrati vodilo dva ločena postopka: za administrativni izgon in za azil? Na MNZ-ju Majorova ne komentirajo. Je bila morda to elegantna rešitev, da se je Slovenija znebila primera, ki mu v dveh letih in pol ni bila sposobna priti do konca? Pravosodno ministrstvo ga je hotelo dvakrat izročiti Rusiji. O azilu se odloča že več kot leto in pol. Majorov je že takoj po prijetju prav tako zaprosil za premestitev na Poljsko, pa smo zamudili vse zakonske roke.

Zdaj na Poljskem ureja potrebne papirje za podaljšanje stalnega bivališča, tam bo zaprosil za politični azil. Da bi ga poljske oblasti izročile Rusiji, je malo verjetno.

"Na Poljskem imamo več izkušenj z ruskimi zahtevami za izročitve, boljše razumemo razmere v Rusiji kot v Sloveniji, za nas bo lažje, ko bomo poljskim pravosodnim organom dokazovali, zakaj ne sme biti izročen Rusiji," je za TV Slovenija povedal odvetnik Ales Michalevic, ki Majorova zastopa na Poljskem.

Ruskega zapornika Slovenija (še) ne bo izročila Rusiji

Zakaj tudi je škoda, da je primer Majorov za nas formalno zaključen? Ker bi na njem Slovenija kot podpisnica konvencij o človekovih pravicah pokazala pravi obraz.

"Verjetno zdaj Slovenija ne bo sprejela končne odločitve, ali so razmere v Rusiji takšne, da predstavljajo kršitve konvencij Sveta Evrope o človekovih pravicah. Seveda se lahko vsak dan pojavi nov primer in menim, da so ti primeri pomemben pokazatelj, kako Slovenija spoštuje svoje zaveze do Sveta Evrope in kako podpira države, ki jih pa kršijo. Ker ne glede na to, da obstajajo alarmantni podatki in dokazi mednarodnih organizacij o na stotine primerih mučenja v ruskih zaporih in da Rusija ne dovoli objave poročil, je Slovenija izročitev Majorova dovolila," dodaja Sternad Bervarjeva.

Slovenija je namreč kar dvakrat vztrajala pri tem, da je od ruskega tožilca dobila vsa zagotovila, da Majorov po izročitvi ruskim oblastem v zaporu ne bo mučen. Majorova je prvič rešilo upravno sodišče, druga njegova pritožba pa še ni rešena. Z upravnega sodišča so nam sicer sporočili, da z "izgonom" Majorova iz Slovenije niso seznanjeni.