Delež davkov in prispevkov v plači, v breme tako delodajalca kot delavca, je lani v članicah Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) za posameznika s povprečno plačo, ki nima otrok, v povprečju znašal 34,9 odstotka. To je 0,05 odstotne točke več kot leto prej.

Zvišal se je v 20 od 38 držav članic OECD-ja, znižal v 15 in ostal nespremenjen v treh. To je bilo tretje leto zapored, v katerem se je povprečno davčno breme za to vrsto gospodinjstev povečalo, potem ko se je med pandemijo covida-19 v letih 2020 in 2021 znižalo, je v letošnjem poročilu o obdavčitvi plač zapisal OECD.

Najvišjo rast davčnega bremena je OECD opazil v Italiji (1,61 odstotne točke), kjer se je povprečna plača leta 2024 dvignila nad prag, do katerega velja znižana stopnja prispevkov za socialno varnost.

Višja kot za eno odstotno točko je bila ta rast le še v Sloveniji (1,44 odstotne točke), in sicer zaradi uvedbe pavšalnega obveznega prispevka za zdravstveno zavarovanje zaposlenih, je navedel OECD.

Najbolj pa se je davčno breme za samskega delavca s povprečno plačo lani zmanjšalo na Finskem, v Združenem kraljestvu in na Portugalskem (za 1,57 do 1,75 odstotne točke).

Najvišje je bilo davčno breme za samske zaposlene lani v Belgiji (52,6 odstotka), Nemčiji (47,9 odstotka), Franciji (47,2 odstotka), Italiji (47,1 odstotka) in Avstriji (47,0 odstotka). Takoj za prvo peterico se je uvrstila Slovenija, kjer je lani davčno breme znašalo 44,6 odstotka.

Večje davčno breme tudi za družine

Za pare z otroki je davčno breme običajno manjše kot za samske brez otrok. Za družine z dvema otrokoma in dvema zaposlenima je tako lani v povprečju znašalo 29,5 odstotka. To je 0,01 odstotne točke več kot leto prej. V Sloveniji se je povečalo precej bolj, in sicer za 1,96 odstotne točke, na 37,8 odstotka.

Pri družinah z dvema otrokoma, a zgolj enim zaposlenim, se je delež davkov in prispevkov v plači lani v OECD-ju zmanjšal za 0,11 odstotne točke, na 25,7 odstotka. Z 32,2-odstotnim deležem se je Slovenija tudi za ta tip gospodinjstev uvrstila nad povprečje OECD-ja, ki za vsako državo pridobi podatek o povprečni bruto plači na podlagi metodologije nacionalnega statističnega urada posamezne članice.

V Sloveniji je bruto plača po metodologiji, ki jo uporablja državni statistični urad, opredeljena kot plača, izplačana zaposlenim za delo v polnem delovnem času ali delovnem času, krajšem od polnega delovnega časa, in za nadure, vključuje pa tudi nadomestila plače, ki bremenijo delodajalca (nadomestila za letni dopust, za izredni plačani dopust, za državne praznike in dela proste dni, za bolniške odsotnosti do 30 dni ipd.). Bruto plača vsebuje tudi prejemke za preteklo delo in stimulativne dodatke, sestavljena je iz rednih izplačil, zaostalih izplačil in izrednih izplačil.

Med prejemki iz dela, ki jih ta definicija ne upošteva, pa so npr. izplačilo regresa za letni dopust, povračila stroškov za prevoz na delo in z dela ter nadomestilo za prehrano. Ti prejemki v Sloveniji igrajo razmeroma pomembno vlogo, njihova davčna obravnava pa je ugodnejša.

GZS poziva k nujni razbremenitvi stroškov dela

Da sodi Slovenija po mednarodni primerjavi podatkov o davčnem primežu pri plačah zaposlenih v skupino pretežno evropskih držav z najvišjo davčno obremenitvijo dela, je Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) javno opozorila že na februarski novinarski konferenci, so danes spomnili v zbornici. Vlado je opozorila na nevzdržne dodatne obremenitve podjetij v Sloveniji in nujno razbremenitev plač zaposlenih, so zapisali.

Dodali so, da bodo zaposleni s povprečno bruto plačo v obdobju 2023–2026 zaradi v zadnjih treh letih uvedenih sprememb zakona o dohodnini in sprejetih dodatnih davkov ter prispevkov prikrajšani za 3600 evrov neto. Za zaposlene z dvakratnikom povprečne plače so ta izpad prihodkov izračunali v znesku 5200 evrov.

Generalna direktorica GZS-ja Vesna Nahtigal je opozorila, da obremenitve tako plač zaposlenih kot podjetij skupaj z nevzdržnimi cenami električne energije povečujejo stroške poslovanja podjetij ter rušijo konkurenčnost slovenskega gospodarstva in industrije. "Takšno poslovno okolje in obremenitve z vedno večjimi javnimi stroški vodijo le k slabšemu poslovanju podjetij, izgubi delovnih mest, nižjim plačam in slabšemu življenjskemu standardu nas vseh," je zapisala v sporočilu za javnost.

Lani je Slovenija na lestvici OECD-ja napredovala za eno mesto, v primeru predvidenih novih dodatnih obremenitev plač s prispevkom za dolgotrajno oskrbo pa se bo davčni primež zvišal na 46,6 odstotka. To je skoraj primerljivo prvim petim najbolj obremenjenim državam z davčnim primežem v OECD-ja, so še opozorili na GZS-ju.

Med predlogi na področju dohodnine, ki so jih na GZS-ju predstavili že februarja, so avtomatsko usklajevanje dohodninske lestvice in olajšav z rastjo povprečne bruto plače, ukinitev petega dohodninskega razreda in razbremenitev nagrade za poslovno uspešnost. Na področju socialnih prispevkov pa predlagajo zamik uveljavitve prispevka za dolgotrajno oskrbo vsaj za leto dni ter uvedbo kapice na socialne prispevke. Zavzemajo se tudi okrepitev davčnih spodbud za varčevanje v drugem pokojninskem stebru ter vzpostavitev tretjega stebra.