Državni zbor namreč v prejšnjem sklicu ni sprejel novele zakona o kazenskem postopku. Ministrstvo za pravosodje je pripravilo nov predlog, ki je zdaj v javni obravnavi. Nekatere ukrepe, ki izboljšujejo položaj žrtev, pa naj bi vsebovali že drugi zakoni. Okrožna sodišča imajo na primer tako imenovane varne sobe, v katerih lahko zaslišijo žrtev, ne da bi ta prišla v stik s storilcem.
Večina storilcev kaznivih dejanj za sabo pusti žrtve. Kaj jim zagotavlja direktiva? Daje jim večjo podporo, krepi njihove pravice in zaščito. Povedano drugače – zagotavlja ukrepe za pomoč žrtvam, da razumejo in se jih razume.
Zelo je pomembno, da žrtve dobijo ažurne informacije o poteku in stanju kazenskega postopka – čeprav je ta v prvi vrsti namenjen kaznovanju storilca, opozarja varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer. Da lahko dostopajo do vseh brezplačnih in specialističnih storitev za podporo žrtvam, predvsem pa, da se jim olajšajo postopki, kadar gre za subsidiarni pregon: "Da torej vedo, v kakšni fazi je postopek, da lahko aktivno sodelujejo, da se jih zaščiti pred maščevanjem, da se izogibajo stikom s storilcem. Varuh je recimo tu predlagal, da morajo žrtve vedeti, ali nekdo, ki je obsojen, prihaja na prostost."
Direktiva zagotavlja pravice tudi svojcem žrtev prometnih nesreč, ki morajo zdaj pravice v postopku posebej uveljavljati, pripoveduje gospa Zdenka Vrečko, ki je v prometni nesreči izgubila hčer Aljo: "Je bilo treba najeti odvetnika, ga plačati za to, da smo lahko dobili informacije o tem, kaj se dogaja, kakšen je postopek in tako naprej. Če bo ta oseba, ki je bila kriva prometne nesreče, pač obravnavana, kakšen je ta postopek ..."
Z implementacijo evropske direktive zamujamo že tri leta.