Za nacionalno varnost postaja vse pomembnejši tudi kibernetski prostor. Foto: Reuters

Državni sekretar z ministrstva za obrambo Klemen Grošelj, ki je vodil pripravo osnutka strategije, je spomnil, da je treba leta 2010 sprejeto resolucijo o strategiji nacionalne varnosti prenoviti, da bi se lahko uspešno zoperstavljali sodobnim varnostnim grožnjam in tveganjem, kot so hibridne in kibernetske grožnje, terorizem in nasilni ekstremizem ter nezakonite migracije.

V novem predlogu strategije so med drugim dopolnili geopolitični in geostrateški položaj Slovenije in dodali nove odzive na različne grožnje. "Soočamo se s povečanjem napetosti ter naglim in temeljitim spreminjanjem mednarodnega okolja, pojavom novih oblik groženj, višja je stopnja negotovosti in nepredvidljivosti, ki morda v preteklosti ni bila značilna za naše okolje," je poudaril.

Sloveniji grozijo hibridni in kibernetski napadi, terorizem, ekstremizmi …, kako se jim zoperstaviti?

Krepitev pooblastil Sove
V okviru odzivanja na terorizem in nasilni ekstremizem bi Slovenska varnostnoobveščevalna agencija (Sova) po predlogu resolucije s ciljem varstva ustavne ureditve imela okrepljena pooblastila, usmerjena v zgodnje odkrivanje nasilnega ekstremizma, ki ga bi nato v predkazenskih postopkih preprečevala in preiskovala policija. Hkrati bi se ustanovil organ za preprečevanje zlorab teh pooblastil. Pri snovanju takšnega predloga so po besedah namestnice direktorja Sove Marjetke Krašek preučili prakso številnih primerljivih obveščevalnih služb.

Na koncept varstva ustavne ureditve smo po osamosvojitvi po mnenju predsednika Zveze policijskih veteranskih društev Sever Tomaža Časa pozabili, kar je vplivalo na pristojnosti Sove in tudi privedlo do tega, da agencija in policija nista prej zaznali primera Štajerske varde.
Čas sicer meni, da bi morala resolucija na prvo mesto zapisati, da bo politika zagotavljanja notranje varnosti usmerjena v varovanje in spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, šele nato pa v varovanje in zaščito ustavne ureditve ter institucij demokratičnega političnega sistema. Predlagal je tudi ustanovitev območnih, pokrajinskih in nacionalnega sveta za varnost. Ta bi bil vključen v sekretariat sveta za nacionalno varnost.

V razpravi je bilo tudi slišati, da bi bilo treba realno opredeliti geostrateški in geopolitični prostor Slovenije, podrobneje opredeliti grožnje in tveganja, še zlasti hibridne grožnje, ter se pri tem osredotočiti tudi na finančni terorizem. Izražena je bila tudi želja, da bi v predlogu resolucije več pozornosti namenili varovanju vodnih virov.

Terminološka uskladitev besedila
Grošelj je napovedal, da bo delovna skupina izvedla določeno terminološko uskladitev besedila. Glede opozorila predsednika Zveze slovenskih častnikov Alojza Šteinerja, da v resoluciji ni nobene nove rešitve glede popolnjevanja Slovenske vojske in pridobivanja kadrov, pa je opozoril, da sprememba popolnjevanja Slovenske vojske in s tem obrambnega sistema vodi v spremembo narave vojske. Delovna skupina po njegovih besedah pripravlja tudi ukrepe, kako ljudi pritegniti v obrambni sistem, posvetili se bodo tudi temi vojaške strateške rezerve.

Državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Sandi Čurin je med drugim poudaril, da nova resolucija daje iztočnice za pripravo nekaterih drugih dokumentov, kot sta resolucija o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete za obdobje 2019–2023 in strategija za celovito obvladovanje migracij.

Strokovno razpravo so pretekli teden opravili tudi na fakulteti za družbene vede. Predstavniki varnostne in obramboslovne stroke so dokumentu večinoma izrazili naklonjenost, tam pa je bila v ospredju razprava o pooblastilih Sove.