Opozorila o nezavidljivem stanju v Slovenski vojski (SV) se ponavljajo in vrstijo. Zveza Nato je skozi neuradne kanale že na začetku leta sporočila Sloveniji, da je zaradi dolgih let zmanjševanja proračuna postala bolj breme kot solidarna članica, ki prispeva svoj del h kolektivni varnosti. Portal 24ur je poročal, da so vozne le tri patrie, primanjkovalo naj bi celo streliva za vojake. Obenem najbolj izurjeni odhajajo, ker globalni ponudniki za njihove usluge ponudijo veliko več od plače slovenskega javnega sektorja, kjer so piloti plačani kot uradniki. Predsednik republike Borut Pahor, ki je obenem vrhovni poveljnik oboroženih sil, pa je že dvakrat po temeljitem pregledu stanja javno izrazil nezadovoljstvo nad pripravljenostjo.

In zdaj še tretjič. Poročilo o pripravljenosti Slovenske vojske za leto 2015 sta mu dostavila ministrica za obrambo Andreja Katič in načelnik Generalštaba Slovenske vojske Andrej Osterman, je poročala Slovenska tiskovna agencija (STA). Dokument ni javen, zato ga je Pahor za javnost le komentiral v izjavi novinarjem.

Opozoril je, da je pripravljenost za delovanje vojske v času miru ocenjena s povprečno zadostno, medtem ko je ocena za pripravljenost za delovanje v krizi ali vojni nezadostna.

Malo denarja, malo ...
V tako skrb vzbujajočem stanju se je Slovenska vojska znašla zaradi pomanjkanja denarja, je ocenil Pahor in pozval k zagotovitvi dovoljšnega financiranja za posodobitev celotnega slovenskega varnostnega sistema, za kar bo potrebno politično soglasje v relativno kratkem času. Ob tem se Pahor zaveda, da več denarja za varnost ne pomeni avtomatično tudi več varnosti. Potrebo po več denarja je izpostavila tudi Katičeva. Osterman pa je ocenil, da je SV na pragu kritične stabilnosti.

Dejavniki za ocene glede pripravljenosti so po Pahorjevih besedah popolnjenost enot s kadri in opremo, stanje opreme in njena razpoložljivost ter mogoč obseg usposabljanja. Tako je poudaril, da se je SV lani zmanjšal za dodatnih 540 pripadnikov. Tako je popolnjenost stalne sestave glede na dolgoročni program 88-odstotna, popolnjenost s pogodbeno rezervo pa le 36-odstotna.

Grošelj: Predsednik ima realen vpogled
Kaj pomeni, če vrhovni poveljnik oboroženih sil poda tako ostro oceno? "Stanje je prišlo do točke, ko so potrebni nujni ukrepi, da se ustavi nazadovanje Slovenske vojske," je za MMC pojasnil obramboslovec Klemen Grošelj. Dokument je sicer deloma politične narave, toda po drugi strani ima predsednik države z njim dokaj celovit in realen vpogled v stanje obrambnega sistema, zato ima svojo povedno težo.

Analizo pripravljenosti izdelata ministrstvo za obrambo in vojska, po posebni in zapleteni metodologiji, iz katere na koncu privre kvantificirana ocena. Pregledajo vse, od najnižje enote pa vse do vrha, glede na to, kako dosegajo zadane razvojne cilje iz veljavnih strateških dokumentov; denimo sveže sprejetega Srednjeročnega obrambnega programa Republike Slovenije 2016–2020, ki bo aktualen prihodnje leto. Pregledajo tudi, ali imajo enote vso potrebo podporno oceno, ali so zaloge streliva zadostne, ali je na voljo dovolj materialno-tehničnih sredstev.

"Če SV prejme najnižjo oceno v zadnjih desetih letih, odkar se tak pregled izdeluje, potem je jasno, da je SV nazadoval in da je temu primerna raven pripravljenosti," je komentiral Grošelj. Seveda ob predpostavki, da je analiza nastala objektivno in se lahko na ugotovitve zanesemo.

Grošelj: Marsikaj se ni jasno povedalo
Da najbrž ni daleč od resničnosti, kaže podobnost z osnutkom povzetka analize razvoja, ki jo je pripravil Nato. Dokument, ki ga je javno objavilo ministrstvo za obrambo, je na voljo v slovenščini in v angleškem izvirniku, kaže pa, da Slovenska vojska zelo zaostaja od obljub. "Prvič smo dejansko izvedeli, kakšen je obseg zavez, ki jih je Slovenija dala v okviru Nata," je povedal Grošelj. "Pokazal je marsikaj, kar se prej v Sloveniji ni jasno in glasno povedalo. In kar smo že vedeli: da obljub Slovenija ni izpolnila."
Izvedeli smo, kako Nato Slovenijo obravnava z vidika strukture sil. Predpostavlja, da imamo stalno 7.500 pripadnikov SV-ja, 1.500 pogodbene rezerve ter 25.000 vojaških obveznikov iz strateške rezerve.

Dokument je potrdil zelo slabo razmerje porabe stroškov v SV-ju. Idealno je, da obrambne sile polovico denarja namenijo plačam, 30 odstotkov za nakup in vzdrževanje opreme, petino pa za urjenje ter operacije. Na vrhuncu obrambnega proračuna, konjunkturnega leta 2007, je SV za investicije namenjal 10,8 odstotka, kar je leta 2014 padlo na 0,66, je izpostavil Grošelj. To pomeni, da vlaganja v opremo praktično ni in da se enote zelo malo urijo.

Minimalne obljube
Natu smo v okviru minimalnih zavez obljubili eno motorizirano pehotno in eno srednjo pehotno bataljonsko bojno skupino (podobno konceptu Stryker), oboje z omejitvami, kar pomeni, da določenih nujnih podpornih sistemov za enoti ne bi imeli. To so bile obljube za leto 2013, ki pa niso bile uresničene. Zanje bi morali nameniti 122 milijonov evrov s postopnim povečevanjem letno namenjenih sredstev, ki pa jih ni bilo.

S tem denarjem pa niti približno ne bi mogli plačati polnega obsega obljub, je poudaril Grošelj. Zavezali smo se, da bomo postavili dve pehotni bataljonski skupini, sposobni delovati v celotnem spektru operacij. "Srednja bataljonska bojna skupina mora imeti vse, od logistike, artilerijske podpore, protioklepne, protizračne obrambe," je ponazoril. Če bi to dosegli na ravni dveh takšnih enot, bi stroške lahko pomnožili s štiri.

"V dokumentu zelo transparentno piše, da bi morala enota vključevati sposobnost za manever na bojišču, ognjeno delovanje, mobilnost, posredno ognjeno podporo, bojno inženirstvo, zračno obrambo s kopnega, obveščevalno dejavnost ... Za podporo bojnemu delovanju potrebujete brezpilotna letala; pa artilerijske sisteme, ki so enako mobilni kot bataljonska skupina, pa bojna vozila. Naša patria, kot je zdaj oborožena, je po kvalifikaciji zveze Nato oklepni transporter, pa čeprav se je pri nas promovirala kot bojno vozilo pehote," je ponazoril.

Kaj lahko sploh vojska počne
Grošelj je ocenil, da je Slovenska vojska trenutno primerna za izvajanje operacij nizkih intenzivnosti, kjer ni možnosti, da bi se soočila z odločnim nasprotnikom, denimo mednarodnih mirovnih operacij. V operacijah celotnega spektra pa s trenutno konfiguracijo in opremo v uporabi ne more sodelovati, je ocenil. Obramboslovec Uroš Svete pa je ob objavi dokumenta na Twitterju zapisal: "To je ključna zadeva. Uporaba za visoko intenzivnost. Slovenska vojska, razen redkih izjem, ni primerna za oborožen boj."

Ključen izziv SV-ja bo po Grošljevi oceni v prihodnjih petih letih SV spraviti v tako stanje, da bo lahko Slovenija zagotovila bojne, temeljne obrambne zmogljivosti za naloge po petem členu Washingtonske pogodbe, torej kolektivne obrambe zveze Nato. "Za to potrebujemo zmogljivosti celotnega spektra. Edina realna možnost, ki jo lahko strokovno branim, je, da damo realno zavezo: zagotovitev ene take bataljonske bojne skupine v določenem časovnem obdobju," je povedal obramboslovec.

"Danska je bistveno večja država z bistveno večjim proračunom. Ima dve bataljonski bojni skupini, ki ju zagotavlja za tovrstne operacije. Norveška ima ta znani bataljon Telemark, ki opravlja podobno funkcijo kot naša srednja bataljonska skupina," je podal primer.

Poudaril je, da je to dolgotrajen in zahteven projekt. Tudi če bi vlada danes na hipotetični seji zagotovila ogromen kup denarja, ga pač ne bi mogli potrošiti, ker ni pripravljenih projektov od razvoja, taktike do formacije. Veliko bo povedal strateški pregled stanja, ki bi moral biti končan do konca leta, in bi moral zagotoviti informacijsko podlago.

Slovenija nima na voljo veliko virov, da bi z njimi odpravljala morebitne nove napake v razvojni viziji, zato bo treba pri načrtovanju ravnanja do leta 2023 biti še toliko previdnejši, je še komentiral Grošelj.