"Izbiro staršem, ne Pikalu," sporočajo zagovorniki izdatnejšega financiranja zasebnih osnovnih šol. Foto: BoBo

V SDS-u in NSi-ju ji nasprotujejo, Levica je ne podpira, ker da ne bo sprejeta v predlagani obliki.

Predlog sprememb financiranja zasebnih osnovnih šol je pripravilo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, da bi uresničilo odločbo ustavnega sodišča. S predlagano novelo bi država obvezni del javnega programa financirala 100-odstotno, razširjenega dela javnega programa pa ne bi več financirala. Za tiste otroke, ki so že vpisani v katero od osnovnih zasebnih šol, pa se financiranje do konca šolanja ne bi spremenilo.

To pomeni, da bi država skupno financiranje javnega programa z zdajšnjih 85 odstotkov znižala na okoli 65 odstotkov, opozarjajo zasebne šole. Po njihovem mnenju je to v nasprotju z odločbo ustavnega sodišča, ki je zahtevalo 100-odstotno financiranje. Na ministrstvu pa so nasprotno prepričani, da predlog uresničuje odločbo, saj da so ustavni sodniki zahtevali le 100-odstotno financiranje obveznega dela javnega programa.

Razprava v državnem zboru

Minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo je v uvodu povedal, da novela dosledno uresničuje ustavno odločbo iz leta 2014, ker da je ustavno sodišče v njej zahtevalo le 100-odstotno financiranje obveznega dela javnega programa v zasebnih osnovnih šolah, ne pa tudi financiranje razširjenega dela javnega programa. Takšno formulo financiranja predvideva tudi novela.

Pikalo se strinja, da je izbira pri vpisu v osnovno šolo potrebna in v tem smislu tudi podpira zasebne osnovne šole, "ni pa pravica do izbire enaka pravici do financiranja in tako je povsod po Evropi", je dejal.

V predstavitvi stališč poslanskih skupin so podporo noveli v prvi obravnavi napovedali v vseh vladnih strankah. V SMC-ju pa nadaljnjo podporo postavljajo pod vprašaj, če do druge obravnave ne dobijo zagotovil, da so predlagane rešitve skladne z ustavo. "Nikakor namreč ne velja preslišati opozoril, da bodo z novo formulo financiranja starši otrok, ki obiskujejo zasebne šole, morali plačevati več, kot so plačevali do zdaj. To po naši oceni ni v duhu odločbe ustavnega sodišča," je dejal Branislav Rajić (SMC).

Aljaž Kovačič (LMŠ) je dejal, da predlog po zagotovilih ministra Pikala uresničuje ustavno odločbo, so pa v LMŠ-ju vseeno odprti za konstruktivno in neideološko razpravo, v kateri bi lahko izhodiščni predlog, če bi se izkazala potreba, ustrezno dopolnili.

Tudi v DeSUS-u so, kot je bilo razumeti Jurija Lepa, pripravljeni na določene uskladitve. Kot je namreč dejal, je "predlog dobra osnovna za zakon, ki bo usklajen in dopolnjen zadostil odločbi ustavnega sodišča". "Nič nam namreč ne koristi, če sprejmemo zakon, ki bo takoj podvržen novi ustavni presoji," je dodal.

"Vsak otrok v Sloveniji ima pravico do brezplačnega izobraževanja, ne glede na to ali prihaja iz socialno šibkejše ali iz bogate družine, kar mu omogoča ravno javno šolstvo. Zato je treba javno šolstvo zaščititi v največji možni meri," je dejal Marko Koprivc (SD). Predlagana formula financiranja zasebnih šol po njegovi oceni temu sledi.

Z njo se strinjajo tudi v SAB-u. Po mnenju Maše Kociper bi bilo namreč popolno izenačenje financiranja zasebnih šol z javnimi uvod v razslojevanje družbe. "Na ta način bi bila porušena enaka izhodišča za vse otroke, ne glede na njihov socialni status, ki jih je zdaj uspešno zagotavljala prav javna osnovna šola," je dejala.

V Levici predloga za zdaj ne podpirajo. "Predlagani zakon sicer resda predvideva 100-odstotno financiranje le obveznega dela javnega programa, kar pozdravljamo, vendar je iz javno izraženih stališč, predvsem predsednika vlade in posameznih političnih strank, jasno razvidno, da v predlagani obliki ne bo sprejet in da se bo financiranje z dopolnili razširilo tudi na razširjeni del javnega programa," je dejal Matej T. Vatovec.

V SDS-u in NSi-ju predloga ne bodo podprli, ker so prepričani, da bi moral določati 100-odstotno financiranje obeh delov javnega programa. "Odločba ustavnega sodišča je jasna: za javno veljavni program je treba zagotoviti enako, 100-odstotno plačilo, ne glede na to za kakšnimi zidovi – zasebnimi ali javnimi – se ta program izvaja. Zakon je tako neke vrste posmeh staršem, otrokom in pravni državi," je dejal Matej Tonin (NSi).
Jelka Godec (SDS) pa je zavrnila očitke, da bi bila s previsokim financiranjem zasebnih šol ogrožena mreža javnih šol. "V javni mreži imate javne šole in imate zasebne šole. Enako kot pri zdravstvu, kjer imamo koncesionarje in javne zdravstvene domove. Javna mreža tako že zajema zasebne šole in kdo bo to javno mrežo razgradil? Nihče. To je bolj kot ne v glavah tistih, ki določenih stvari ne želite razumeti," je dejala.

V SNS-u stališča poslanske skupine niso predstavili.

Jernej Vrtovec s protestniki pred DZ-jem. Foto: BoBo

Protestni shod in razprava podpornikov zasebnega šolstva v državnem svetu

Pred poslansko razpravo o spremembi financiranja zasebnih šol in ob robu posveta v DS-ju o javnem in zasebnem šolstvu se je dopoldne pred poslopjem parlamenta na mirnem shodu zbralo okoli sto staršev, ki so izrazili nasprotovanje predlaganim spremembam. Kot so opozorili, so proti razslojevanju družbe in diskriminaciji na podlagi nazorskega prepričanja.

Pobudnica civilne iniciative staršev otrok v zasebnih ustanovah Vesna Marinič je navedla, da si zlasti želijo spoštovanja ustavnih določil in tudi konkretne odločbe ustavnega sodišča. Izbira vzgoje naj bo pravica vsakega posameznika, ne samo finančne elite. Želijo si, da bi vlada in minister Pikalo "spoštovala demokratična načela naše države", je poudarila.

Izobraževanje na vseh ravneh je temelj sodobne družbe. "Omejevati možnost izbire in razvoja različnih vsebin in metod vzgoje ter izobraževanja je za družbo nazadovanje. In ravno to se dogaja trenutno v Sloveniji, v 21. stoletju," je v imenu zbranih opozorila Mariničeva.

Učitelji: nadpovprečno stari, dobro usposobljeni in nenaklonjeni IKT-ju

Po predlogu novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki po prepričanju ministrstva uresničuje ustavno odločbo, bi država obvezni del javnega programa financirala 100-odstotno, razširjenega dela javnega programa pa ne bi več financirala. Vendar pa starši otrok, vpisanih v zasebne šole, opozarjajo, da bi bili ob uveljavitvi predlagane novele še v slabšem položaju kot do zdaj, ko je bil program zasebnih osnovnih šol financiran 85-odstotno.

Posvet v državnem svetu razjezil del svetnikov

Shoda so se udeležili tudi predstavniki zasebnih zavodov, ki so svoja stališča nato predstavili še na posvetu v DS-ju, med njimi direktor Zavoda sv. Stanislava Anton Česen, Pavel Demšar z inštituta Montessori in vrhovni sodnik in nekdanji ustavni sodnik Jan Zobec. Ta je med drugim opozoril na nevarnost posredne diskriminacije na podlagi nazorske usmeritve v primeru sprejetja novele. Starši imajo po ustavi namreč pravico otroke vzgajati v skladu s svojo nazorsko usmeritvijo, je dodal.

Ker je predsednik državnega sveta Alojz Kovšca na posvet povabil le podpornike zasebnega šolstva, ne pa tudi nasprotnikov, je protestiral del svetnikov, Branimir Štrukelj, predsednik sindikata SVIZ, ki je prav tako državni svetnik, pa je posvet bojkotiral.

Opozorilo službe vlade za zakonodajo

Zakonodajno-pravna služba DZ-ja se o predlogu v tej fazi postopka še ni izrekla, služba vlade za zakonodajo pa je v svojem mnenju opozorila, da bodo pobudniki ustavne presoje s predlagano ureditvijo v slabšem pravnem položaju, kot so bili. Ker je v državnem zboru po mnenju ravnateljev zasebnih šol najspornejša oblika zakona, predlagajo njegov umik iz parlamentarnega postopka. Odločitev o tem bodo poslanci sprejeli v četrtek zvečer.

Poslanci o financiranju osnovnih šol