Predlog novele o financiranju šol zasebnim šolam ukinja državno financiranje razširjenega dela javnega programa, kamor spadata varstvo in podaljšano bivanje. Foto: BoBo

Vlada je potrdila predlog novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki po prepričanju ministrstva za izobraževanje uresničuje odločbo ustavnega sodišča glede financiranja zasebnih osnovnih šol.

Predlog novele določa, da bo država obvezni del javnega programa v zasebnih osnovnih šolah financirala 100-odstotno, razširjenega dela javnega programa (jutranje varstvo, podaljšano bivanje ipd.) pa ne bi več financirala. Prav tako kot zdaj ne bi financirala nadstandardnega programa.

Vse navedeno bi veljalo za generacije otrok, vpisane po šolskem letu 2019/2020, medtem ko bi za trenutno vpisane in tiste, ki bodo vpisani v naslednjem šolskem letu, veljalo 100-odstotno financiranje obveznega in 85-odstotno financiranje razširjenega dela javnega programa.

Zasebne šole so opozarjale, da je predlog neustaven, saj naj bi jim financiranje z zdajšnjih 85 odstotkov zmanjšal na okoli 65 odstotkov.

Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, kjer so pripravili novelo, pa zatrjujejo, da novela upošteva odločbo ustavnega sodišča.

Prepričani so namreč, da je ustavno sodišče v njej določilo, da mora država financirati le obvezni del javnega programa.

"Dobro je, da smo sofinancirani, ker v Sloveniji ne letajo investitorji v zasebne šole, kvečjemu bi imeli tujci dovolj denarja, da bi ustanavljali šole," je za Radio Slovenija povedala direktorica inštituta Montessori, ki združuje zasebni vrtec in osnovno šolo, Melita Kordeš Demšar.

Premier Marjan Šarec je v sredo na vprašanje, ali je zadovoljen s predlogom, odgovoril le z besedami, da je pomembno, da uresničijo odločbo ustavnega sodišča. Pri tem se ni konkretno izrekel, ali predlog tudi dejansko uresničuje odločbo.

V SDS-u in NSi-ju menijo, da je novela protiustavna.

Strožje kazni za neposlušne dijake

Vlada je tudi potrdila predloga novel zakona o gimnazijah ter zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju, ki izenačujeta obravnavo mladoletnih in polnoletnih dijakov v srednjih šolah ter staršem polnoletnih dijakov dajeta pravico, da so seznanjeni s podatki o izobraževanju dijaka.

Zakon o gimnazijah ter zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju omogočata, da si polnoletni dijaki lahko sami opravičijo izostanek od pouka, starši pa za vpogled v njihove ocene potrebujejo njihovo soglasje.

Predloga novel obeh zakonov polnoletne dijake pri opravičevanju izostanka od pouka zopet izenačujeta z mladoletnimi dijaki, kar pomeni, da se bodo srednje šole in njihovi starši lahko znova medsebojno obveščali o morebitnih odsotnostih.

Noveli spreminjata tudi določbe o vzgojnih ukrepih in o razlogih za izključitev dijakov. Učitelju tudi dajeta možnost, da dijaku prepove prisotnost pri določeni uri pouka v primeru, ko dijak z neprimernim obnašanjem bistveno ovira izvajanje pouka.
Po dozdajšnji ureditvi je namreč učitelj dijaku lahko prepovedal prisotnost pri pouku le v primeru, če je s svojim ravnanjem ogrožal svoje življenje ali zdravje oziroma življenje ali zdravje drugih oseb.

Na predlog šol so vključili tudi določbe, da lahko gimnazija dijaka izključi, če mu izreče peti ukor, srednja poklicna in strokovna šola pa, če mu izreče četrti ukor.

Po besedah ministra Jerneja Pikala s predlogoma odpravljajo nekatere anomalije. Nelogično se mu na primer zdi, da lahko dijaki sami opravičujejo svojo odsotnost. "Tako kot povsod drugod, na primer v službi ali drugje, ne moremo samo opravičevati svoje odsotnosti. Prav je, da to velja tudi za polnoletne dijake," je dejal na novinarski konferenci, na kateri je predstavil zakonske predloge.