Slovenija
(5)

Poudarki

  • "Vedno smo bili in bomo Slovenci"
  • Plebiscit podprt od 20.000 ljudi
  • Prekmurje v celoti slovensko
  • Zgodovina državnih proslav
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 5.0 od 14 glasov Ocenite to novico!
Borut Pahor
Borut Pahor je poudaril pomembnos ohranjanja nacionalne identitete. Foto: MMC RTV SLO/Aljoša Masten
Matija Slavič
Vodja pogajalske skupine Kraljevine SHS je bil Matija Slavič. Foto: MMC RTVSLO
Pariška mirovna konferenca
Delegacija Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev je na pariški mirovni konferenci zahtevala, da se ozemlje Prekmurja vrne matični državi. Foto: RTVSLO
Beltinci leta 1919
Na množičnem ljudskem zborovanju v Beltincih se je zbralo več kot 20.000 prebivalcev Prekmurja. Foto: MMC RTVSLO
       Prekmurje je za mnoge nekakšna eksotika, domača, a hkrati tudi tuja, bližnja, a obenem daljna, na nekaterih področjih privlačna, na drugih manj zaželena. Hkrati pa je Prekmurje lahko svetel zgled. Tu ne poznajo radikalnih notranjih ideoloških delitev, izvirajočih iz druge svetovne vojne. Tudi sobivanje različnih narodnosti in ver, ki sicer nikoli ne more biti povsem idealno, je tukaj zgledno, na ravni najvišjih evropskih meri. Slovenija se torej od Prekmurja lahko marsičesa nauči in dobro bi bilo, da bi se,       
 Vladimir P. Štefanec

Dodaj v

Štefanec: Prekmurje je še vedno nekakšna eksotika

Drevi prireditev ob prazniku združitve
16. avgust 2011 ob 12:42,
zadnji poseg: 16. avgust 2011 ob 21:45
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

Predsednik vlade Borut Pahor je po osrednji predstavi v Murski Soboti dejal, da se morajo država in lokalne skupnosti, pa tudi ljudje truditi ohranjati pripadnost nacionalni identiteti.

Nacionalna identiteta je samo ena izmed identitet sodobnega človeka, je pa tudi v tem modernem času pomembna, je nadaljeval Pahor in dodal, da mu prihod iz Avstrije, kjer je bil po več desetletjih dosežen pomemben premik pri uveljavitvi Slovencev do dvojezičnih napisov, in ta proslava dajeta še poseben pečat "nekega upanja in samozavesti, na kar smo obsojeni, če želimo preživeti zelo zahteven čas, ki je pred nami". Prepričan je tudi, da bomo na prihajajoče izzive bolje pripravljeni, kot smo bili na krizo v prejšnjih letih.

Prekmurska eksotika
Slavnostni govornik, pisatelj in publicist Vladimir P. Štefanec, je uvodoma orisal zgodovinski čas priključitve pokrajine in dejal, da ob ustanovitvi Murske republike "gospodje v Ljubljani Slovenske krajine sploh niso znali poiskati na zemljevidu, o tukajšnjih ljudeh pa itak niso nič vedeli", tudi danes pa se zdi, da več Slovencev odpotuje v tujino, kot jih obišče Prekmurje.

"Prekmurje je za mnoge nekakšna eksotika, domača, a hkrati tudi tuja, bližnja, a obenem daljna, na nekaterih področjih privlačna, na drugih manj zaželena. Hkrati pa je Prekmurje lahko svetel zgled. Tu ne poznajo radikalnih notranjih ideoloških delitev, izvirajočih iz druge svetovne vojne. Tudi sobivanje različnih narodnosti in ver, ki sicer nikoli ne more biti povsem idealno, je tukaj zgledno, na ravni najvišjih evropskih meri. Slovenija se torej od Prekmurja lahko marsičesa nauči in dobro bi bilo, da bi se," je poudaril slavnostni govornik.

Pritiski z vseh strani
Prekmurje je bilo zaradi svoje posebne zemljepisne lege od 11. stoletja bolj podvrženo madžarskim vplivom kot slovenskim. V okviru Avstro-Ogrske so živeli znotraj območja pod ogrsko upravo, v dveh komitatih ali županijah Zala in Železno. Območje so imenovali kar Slovenska krajina, Madžari pa so Prekmurce označevali kot "vende" in jim niso pripisovali pripadnosti širšemu, slovenskemu etničnemu telesu.

Proti koncu 19. stoletja so se okrepili pritiski madžarskega iredentizma, ki je želel iz večnarodne Ogrske ustanoviti enonarodno Madžarsko. Posledica takšnih pritiskov je bil tudi šolski zakon iz leta 1907, ki je predvideval šolski pouk od 4. razreda naprej v madžarščini.

"Vedno smo bili in bomo Slovenci"
Po premirju, ki je bilo sklenjeno med Ogrsko in antantnimi silami, ki je končalo prvo svetovno vojno, je razmejitvena črta določila, da ozemlje med Rabo in Muro pripade Ogrski. Marsikdo meni, da brez predhodne akcije generala Rudolfa Maistra tudi Prekmurja ne bi priključili matični državi.

Po koncu 1. svetovne vojne je delegacija Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na pariški mirovni konferenci zahtevala, da se ozemlje Prekmurja vrne matični državi. Prekmurci so to željo zapisali v t. i. bogojinsko deklaracijo. Poudarili so, da so vedno bili in bodo Slovenci in zato želijo živeti v enotni, združeni Sloveniji. Z državnim praznikom se spominjamo odločitve na pariški mirovni konferenci, ko je Prekmurje leta 1919 pripadlo Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev.

Vrhovni svet pariške mirovne konference je mejo potegnil po razvodju rek Rabe in Mure, s tem pa je več slovenskih vasi in 6.087 Slovencev iz Porabja ostalo v Ogrski. Vodja pogajalske skupine Kraljevine SHS Matija Slavič je julija 1919 zaprosil za pooblastilo za vojaško zasedbo Prekmurja.

Redna vojska Kraljevine SHS je v Prekmurje brez boja vkorakala 12. avgusta pod poveljstvom Krste Smiljanića. Na pomoč so priskočile še prekmurska, hrvaška in primorska prostovoljna legija.

Dan pozneje, 13. avgusta, pa je vojska zasedla celotno ozemlje, ki je Kraljevini SHS pripadlo po pogodbi. Zasedeno Prekmurje še ni imelo dokončno določenih mej in je bilo pod vojaško upravo. Tedaj je v Prekmurju živelo okoli 74.000 Slovencev in 14.000 Madžarov. S tem posegom lahko govorimo o "Prekmurju", saj je Slovenija po več kot 900 letih znova pridobila ozemlje čez reko Muro, do takrat pa je bilo zanj bolj ali manj v veljavi ime Slovenska krajina.

Plebiscit podprt od 20.000 ljudi
Začasni civilni komisar je postal mariborski okrajni glavar Srečko Lajnšic, ki je svoj urad postavil v Radgoni. Najprej je razglasil zasedbo Prekmurja vojske Kraljevine SHS, 17. avgusta pa v Beltincih pred tamkajšnjo cerkvijo organiziral proslavo in tudi uradno razglasil združitev. Na ta dan je na množičnem ljudskem zborovanju v Beltincih več kot 20.000 ljudi plebiscitarno podprlo priključitev Prekmurja k matici, vojaška oblast pa je predala upravo nad pokrajino civilnemu upravitelju.

17. avgusta 1919 je vojaška oblast upravljanje Prekmurja predala civilni oblasti, kar je pomenilo ponovno združitev pokrajine z matično domovino po 900 letih. Ta dogodek zaznamujemo v Sloveniji kot državni praznik od leta 2006.

18. avgusta so v zahodnem delu Prekmurja začeli vzpostavljati slovensko upravo, vzhodni del pa je bil po ukazu uradnega Beograda dodeljen varaždinski upravi.

Prekmurje v celoti slovensko
Konec meseca, natančneje 25. avgusta, je civilni komisar Lajšnic sklical prvi narodni sosvet, ki je bil nekakšen prekmurski parlament. Naslednji dan je izvršni odbor SLS-a pozval Beograd, naj Prekmurje dodeli slovenski upravi. Oblasti so uresničile željo Slovencev in 2. septembra odredile, naj bo Prekmurje v celoti slovensko. 6. septembra 1919 je civilni komisar preselil sedež uprave iz Radgone v Mursko Soboto, s tem pa je začela delovati enotna civilna uprava za celotno ozemlje prek reke Mure.

Mejo je natančno določila in dokončno utrdila trianonska mirovna pogodba 4. julija 1920. Del pogodbe pa zagotavlja ustrezno zaščito narodnim manjšinam, ki lahko svoj jezik uporabljajo v javnosti in šolstvu.

Zgodovina državnih proslav 17. avgusta
2011
Slavnostni govornik na prireditvi v Gledališču Park bo pisatelj in publicist Vladimir P. Štefanec. V kulturnem programu bodo nastopili vokalna skupina Bel Canto, Soboški harmonikarski orkester, sopranistka Gabriela Bratina ter Anita Gregorec, ki bo interpretirala besedila.

2010
Lani državne proslave ni bilo, saj je vlada praznik zaradi varčevanja uvrstila med tiste, ki bodo s proslavo na državni ravni proslavljeni vsakih pet let. So se pa praznika spomnili z občinsko proslavo v Črenšovcih in v Beltincih.

2009
Slavnostni govornik na državni proslavi v Beltincih leta 2009 je bil predsednik DZ-ja Pavel Gantar, ki je med drugim poudaril, da so se Prekmurci pod tujim gospostvom dolga stoletja politično, gospodarsko in kulturno razvijali ločeno od matičnega naroda, a kljub temu "narodno zavest in pripadnost slovenstvu ohranili vse do zgodovinsko pomembne priključitve k matičnemu narodu".

2008
Premier Janez Janša je v vlogi slavnostnega govornika prebivalce teh krajev označil za modre in pogumne, ki tudi v svetu živijo v sožitju z naravo.

2007
Slavnostni govornik je bil okoljski minister Janez Podobnik. Poudaril je, da so Prekmurci po njegovem zavedni Slovenci, ki so v dolgih obdobjih skrbno gojili slovenski jezik.

2006
Slavnostni govornik je bil takratni premier Janez Janša, ki je ob prvem prazniku združitve Prekmurja z matico povedal, da povprečen Slovenec vsekakor pozna dobro prekmursko hrano, glasbo, predvsem pa gostoljubnost.


An. Ma., J. I., A. Č.
Prijavi napako
Komentarji
Rodoljub
# 16.08.2011 ob 13:41
Ah Prekmurje, lepa, čista in gostoljubna-domača.
so what!
# 16.08.2011 ob 12:56
Pahorjevi vladi je malo mar za prekmurske Slovence.
pikapolonica70
# 16.08.2011 ob 20:36
Prav zanimivo, da je za priključitev Prekmuja zaslužen Prlek, ki je zaslužen tudi za ustanovitev ljubljanske univerze in Nuk-a. Ker je bil pa duhovnik se o njem ni veliko govorilo in pisalo, bi ga pa lahko postavili ob bok R.Maistru! http://druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/a
ll/311388136F8F7066C12571FE00338FFD
ciracara
# 16.08.2011 ob 13:06
Ja še dobro da ni bilo Pahorja takrat, ker bi ga dal na pol po sredinski črti.
galoper
# 17.08.2011 ob 09:16
Ivan Zelko je o Prekmurju napisal knjigo z mnogo več podatki, tudi o ustanovitvi Prekmurske republike, ki je bila razglašena z balkona hotela Dobray v M.Soboti.
V času osamosvajanja Slovenije, so Prekmurci s svojimi oboroženimi enotami junaško ubranili ozemlje pred desantskim napadom JLA in zajeli napadalce. Poročila o tem niso objavljena in borci so potonili v množici drugih poročil.
Je bila sabotaža v skladišču orožja v vojašnici v M.Soboti že leta pred osamosvojitvijo, prvi znak, da se pripravlja "nekaj" pomembnega ?
Kazalo