Predaja poročila v parlamentu. Foto: DZ/Matija Sušnik

Kot je po predaji poročila povedal Boris Štefanec, je le-to relativno obsežno in zadeva vsa najbolj problematična področja delovanja komisije. Med zadevami je izpostavil javna naročila, težave v okviru zdravstvene dejavnosti oz. nabave zdravstvenega materiala in čakalne vrste. Omenil je še kadrovanje tako na državni ravni kot v gospodarskih družbah v pretežni ali popolni lasti države.

Štefanec je pojasnil, da število prijav pri Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) upada, a za to po njegovem mnenju ni odgovorna komisija. To prav tako ne pomeni, da je na področju korupcije vedno manj težav, težava pa je, da marsikatera zadeva ni prijavljena, je dodal.

Spomnil je tudi na to, da je predsednik republike Borut Pahor že tretjič objavil poziv za prijave za namestnika predsednika KPK-ja. Štefanec ugotavlja, "da je eden od glavnih razlogov za to dejstvo, da so trije funkcionarji KPK-ja najslabše plačani funkcionarji v državi". S tem država po njegovem mnenju kaže svoj odnos do komisije.

Horvathov primer teče naprej
Predsednik državnega zbora Dejan Židan je Štefaneca seznanil s tem, da se bo v petek s pravnimi strokovnjaki posvetoval glede vprašanj v zvezi z nezdružljivostjo funkcij poslancev, ki so se odprla v primeru funkcij poslanca madžarske narodne skupnosti Ferenca Horvatha. Posvet bo tudi podlaga za nadaljnje odločanje mandatno-volilne komisije DZ-ja (MVK) v tem primeru. Zaradi različnih pravnih mnenj je Židan povabil strokovnjake, ki so se v tej zadevi oglašali, ter tiste, ki so jih predlagale poslanske skupine. Tako bodo odločitve DZ-ja po njegovem mnenju strokovno bolj podkovane.

Židan je še pojasnil, da želijo vprašanje nezdružljivosti funkcij jasno urediti v zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije. "Želimo, da so jasna, transparentna in ostra pravila, ki omogočajo tudi sankcioniranje, združena na enem mestu," je povedal in dodal, da je o tem že govoril z ministrico za pravosodje Andrejo Katič.

Štefanec je poudaril, da je KPK v primeru Horvatha svojo vlogo v tej fazi končal, zdaj pa pričakuje, da se bo to področje sistemsko uredilo.

V preteklosti je ocenil, da so pogoji za prenehanje Horvathovega mandata že izpolnjeni. Danes je ponovil, da je to njegovo osebno stališče, ne stališče komisije, saj ni pristojna za odločanje o prenehanju mandata. Spomnil je na določilo v zakonu o poslancih, da poslancu preneha mandat, če v treh mesecih od nastopa ne odpravi nezdružljivosti. Horvath je predsednik Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti, do nedavnega pa je bil tudi direktor podjetja Minta.

Zdaj je žogica pri poslancih, ki pa so po Štefanečevih navedbah "v relativno kratkem času bistveno spremenili svoja stališča".

Štefanec je Židanu ponudil sodelovanje zaposlenih na KPK-ju v skupini za pripravo etičnega kodeksa DZ-ja.