Veliko štipendistov nestrpno čaka na odločbe javnega sklada za razvoj kadrov in štipendiranje, pritožujejo se tudi nad pomanjkljivim informiranjem ob predaji vlog in nerealnimi roki, ki so jim jih zastavili za njihovo dopolnitev.

"Javni sklad nas ni obvestil, kaj moramo narediti, katere priloge moramo oddati, zaradi tega nas je ogromno izgubilo dodatek za bivanje izven kraja stalnega prebivališča," je za MMC povedala Gaja Jezernik Ovca, študentka slovenistike na Filozofski fakulteti, ki je imela najemno pogodbo sklenjeno pred 1. oktobrom, a je ravno danes izvedela, da ne bo prejemala 85 evrov na mesec, ker je začasno bivanje prijavila po 1. oktobru, ki ga je sklad postavil med nove pogoje za štipendiste, ki nimajo stalnega prebivališča v kraju, kjer študirajo.

Zavod za zaposlovanje bolje in hitreje delil štipendije
"Medtem ko ima sklad za reševanje vloge rok 60 dni in ga je zdaj hudo presegel, pa veliko študentov sploh še ni bilo obravnavanih. Mi pa moramo kakršno koli spremembo sporočiti v osmih dneh, k temu pa nas pozovejo 22. decembra, v času kolektivnega dopusta fakultete," primerja dvojna merila Gaja Jezernik Ovca. Ocenjuje tudi, da so stvari, ko je štipendije odobraval Zavod za zaposlovanje, potekale nemoteno. Zavod je odločbo izdal tako rekoč dan po vloženi vlogi, denar pa je bil na računu že naslednji mesec. "Ta centralizacija pa mogoče le ni tako uspešna," meni Gaja, ki ima zdaj precejšnje težave, saj se je zanašala na štipendijo in mislila, da ji ne bo treba dodatno delati. "S 122 evri na mesec še najemnine ne pokrijem … Ne vem, kako si oni zamišljajo, da bi nam omogočili lažji študij," se sprašuje.

Kako naj se preživljamo v času, ko denarja ni?
Njena kolegica Tinkara Kurnik opozarja tudi na birokratsko obravnavo vlog, kot je potrdilo o opravljenih izpitih, za katere je sklad zahteval, naj bo datirano s 1. oktobrom, čeprav je večina študentov vse pogojne izpite za vpis v naslednji letnik in štipendijo opravila septembra in je posledično oddala potrdila, datirana s septembrskimi datumi. "Kako naj se preživljamo v času, ko denarja ni?" pa se sprašuje študentka Fakultete za družbene vede Nina Pohleven.
"Študentje, ki nismo iz Ljubljane, imamo enako štipendijo kot tisti, ki so iz Ljubljane – 140 evrov na mesec. Ker se nismo začasno prijavili do 1. oktobra, ampak smo se denimo 8. oktobra, nas tretirajo, kot da ne živimo v Ljubljani, vloge smo pa morali oddati do 10. oktobra," pojasnjuje Nina, ki sicer trenutno nekaj zasluži z delom na projektu pri fakulteti. "Vsekakor pa nimajo vsi te možnosti. To je zelo neprijetna situacija za socialno šibke. Težko je študirati v takšnih okoliščinah," opozarja.

ŠOS: Sklad, to je neresno!
Današnji protest podpira tudi Študentska organizacija Slovenije (ŠOS). "To je neresno. Kako lahko javni sklad pričakuje, da bodo študentje brez denarja lahko dostojno živeli in študirali? To je nelogično. Pričakujemo, da bo sklad v čimkrajšem času rešil situacijo in vsem upravičencem vloge odobril," pa je za MMC protest štipendistov komentiral Mitja Urbanc, predsednik ŠOS-a. Pred tem so iz ŠOS-a pozdravili odločitev štipendistov, ki so "izrazili svoje nezadovoljstvo glede poznega obravnavanja vlog za štipendije, neustreznosti potrdila o ocenah, če je bilo to izdano pred koncem septembra, in nepriznavanja dodatka za bivanje". "Prav na nepravilnosti pri slednjem je ŠOS že konec novembra opozarjal ministrstvo," so še poudarili.

Kadrovska ali organizacijska podhranjenost?
Za pojasnila smo prosili tudi sklad. Neuradno smo izvedeli, da naj bi 15 tisoč vlog reševalo šest zaposlenih in da naj bi bila prav kadrovska podhranjenost razlog za zamujanje pri izdaji vlog. Štipendije so bile denimo tudi lani izplačane z zamudo - in sicer januarja, zdaj pa študentje niso prejeli niti odločb.