Opozicijski četvorček Janši očita kršenje več členov ustave in zakonov. Foto: BoBo
Opozicijski četvorček Janši očita kršenje več členov ustave in zakonov. Foto: BoBo

V ustavni obtožbi mu očitajo kršenje več členov ustave in zakonov.

Predlagatelji poudarjajo, da se je Slovenija decembra lani odrekla dodatni kvoti cepiva, s tem pa številne državljane prikrajšala za pravico do zdravstvene oskrbe. To je po besedah predsednika LMŠ-ja Marjana Šarca sporno zlasti zato, ker je "cepljenje tisto, ki ga vsi priznavajo kot učinkovito v boju proti epidemiji".

Petkovi protestniki na Trgu republike odkrili "spomenik vladi v odhajanju"

Sloveniji je bilo namreč na voljo dodatnih, opcijskih, 900.000 odmerkov cepiv proizvajalcev BioNTech in Pfizer ter Moderne, ki jih ministrstvo za zdravje ni naročilo zaradi predvidevanja, da bo v tem času na voljo občutno cenejše cepivo AstraZenece. Ta pa je nato dobavila manj cepiva, kot je bilo načrtovano, je zapisano v predlogu.

Pri posegih v medije predlagatelji Janši očitajo predvsem poseganje v Slovensko tiskovno agencijo (STA), ki ji je vlada ustavila financiranje javne službe. Pri tem "ne gre za to, kdo je pokazal kakšno pogodbo in kdo je ni, ampak za načrtno uničevanje STA-ja", je dejal Šarec.

Glede tožilstva predlagatelji vladi očitajo, da še vedno ni imenovala petih od desetih lani jeseni predlaganih tožilcev in da zavlačuje tudi s seznanitvijo z izbranima kandidatoma za evropska delegirana tožilca.

Opozicijski četvorček z ustavno obtožbo Janše

Vsi ti očitki kažejo, "da vlada spodjeda temelje demokracije in si državo kroji po svoje". "Na podlagi ideologije krši temeljne človekove in ustavne pravice," je dejala predsednica SD-ja Tanja Fajon. Spomnila je, da je v preteklosti vse predloge za ustavno obtožbo vlagal SDS, danes pa ga prvič vlaga združena levosredinska opozicija, "ker verjamemo in vztrajamo, da se morata predsednik vlade oz. desno krilo prenehati igrati s kršitvami ustavnega reda".

Koordinator Levice Luka Mesec je ob tem opozoril, da ustava jasno določa, kje so meje oblasti. "Vlada pa na žalost dnevno trka ob te ustavno določene meje in jih skuša rušiti," je navedel kot razlog za ustavno obtožbo.

Opozoril je, da je v predlogu zapisan tudi očitek, da želi vlada preprečiti in zaobiti referendum o zakonu o investicijah v Slovensko vojsko.

Predsednica SAB-a Alenka Bratušek pa je ocenila, da se je zdravstveni krizi v času epidemije zaradi načina delovanja vlade pridružila še kriza demokratičnih vrednot. "Več kot očitno zato je, da Janez Janša države v krizi ne zna voditi," je dejala.

Premier Janez Janša. Foto: Twitter/Vlada RS
Premier Janez Janša. Foto: Twitter/Vlada RS

Janša: Kolikor slabše za Slovenijo, toliko bolje za stranke SD, LMŠ in Levica

Premier Janez Janša je na Twitterju zapisal, da gre po destruktivni nezaupnici, medijskih umorih koalicijskih partnerjev DeSUS-a in SMC-ja ter seriji propadlih interpelacij za "novo patetično potezo prvorazrednih za destabilizacijo države v času epidemije". "Kolikor slabše za Slovenijo, toliko bolje za stranke SD, LMŠ in Levica," je v zapisu dodal Janša.

V ločeni objavi se je odzval tudi na navedbe predsednice SD-ja Tanje Fajon ob predstavitvi predloga obtožbe predsednika vlade pred ustavnim sodiščem, da je dovolj sistematičnega kršenja demokratičnih in ustavnih načel, podrejanja države, napadov na medije, spodbujanja nasilja in nestrpnosti. "Drži. Tako jasne samokritike od Tanje Fajon iz stranke SD še nismo slišali. Bodo sledila dejanja? Izselitev iz ukradene judovske vile? Nič več prepovedi sodelovanja medijem na njihovih novinarskih konferencah? Nič več klanjanja množičnim morilcem? Nič več nestrpnega zavračanja vabil predsednika države?" je zapisal.

Anja Bah Žibert iz SDS-a je ustavno obtožbo označila za
Anja Bah Žibert iz SDS-a je ustavno obtožbo označila za "višek pritlehnosti". Foto: DZ

Bah Žibert: Gre za "višek pritlehnosti"

V poslanski skupini stranke SDS, ki ji Janša predseduje, so ob vložitvi predloga za STA napovedali, da se bodo nanj odzvali, ko ga bodo preučili. Je pa poslanka SDS-a Anja Bah Žibert na Twitterju zapisala, da je ustavna obtožba "višek pritlehnosti". "Za levičarje je demokracija zagotovljena zgolj in edino takrat, ko so na oblasti oni. Zaradi zavračanja sodelovanja s politiko in stroko v boju s covidom-19 in kovanjem političnega dobička na račun mrtvih je Sloveniji pot v boju z virusom otežena!" je navedla.

Vodja poslancev SDS-a Krivec zavrnil vse očitke

"Takšna ustavna obtožba mora biti utemeljena z očitkom o kršitvi ustave ali zakonov, ki jih obtožena oseba stori pri opravljanju svoje funkcije, očitano protipravno dejanje pa mora imeti velik pomen in težo. Ni pa ustavna obtožba orodje za destabilizacijo vlade, boj za oblasti in ustvarjanje politične krize, kar je v konkretnem primeru edini namen strank leve opozicije," je v odzivu zapisal vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec.

Obtožbe opozicijskega četvorčka po Krivčevih besedah nimajo dejanske teže in niso podprte z argumenti. "Odločili smo se, da kljub temu podamo nekaj pojasnil, saj čutimo odgovornost, da so državljani in državljanke obveščeni in niso podvrženi lažnim novicam," je zapisal.

Glede obtožbe, da premier Janša ni zagotovil zadostnega števila cepiv, je Krivec navedel, da je Slovenija nad povprečjem EU-ja in med najuspešnejšimi na svetu po precepljenosti prebivalstva. "Tak rezultat smo dosegli kljub temu, da je nekdanji minister za zdravstvo Tomaž Gantar na podlagi mnenja svetovalne skupine za cepljenje naročal predvsem AstraZeneco, ki je bila sprva predstavljena kot najhitrejša in najcenejša, a sedaj dobavlja zgolj 1/4 pogodbenih količin," je zapisal.

Vodja poslancev SDS-a Danijel Krivec je v odzivu na ustavno obtožbo zavrnil vse očitke. Foto: BoBo
Vodja poslancev SDS-a Danijel Krivec je v odzivu na ustavno obtožbo zavrnil vse očitke. Foto: BoBo

Krivec: Premier ne uničuje STA-ja in ne pritiska na tožilstvo

Zavrnil je tudi očitek, da premier Janša uničuje STA. "V poslanski skupini SDS podpiramo zahtevo UKOM-a po transparentnem delovanju STA. Predsednik vlade Janez Janša ravna v skladu z vsemi zakoni in drugimi pravnimi akti, kar velja tudi za direktorja UKOM-a mag. Uroš Urbanijo," je navedel Krivec.

Glede obtožbe, da Janša pritiska na tožilstvo pa je Krivec zapisal: "Vlada RS in njen predsednik nista posegala v delovanje tožilstva, niti nista v DZ pošiljala predlogov zakonov, ki bi posegali v neodvisnost delovanja sodne veje oblasti. V obravnavi smo imeli Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o državnem tožilstvu, kjer gre za prilagoditev evropskim normativom."

Naslednji očitek se nanaša na protiustavno prepoved referenduma o investicijah v SV in kršitve sklepa ustavnega sodišča. "V skladu s prvo alinejo 90. člena Ustave Republike Slovenije zakonodajnega referenduma ni dopustno razpisati o zakonih o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč," je očitek zavrnil Krivec.

Krivec: SDS za pitno vodo in pravice žensk

Krivec je zavrnil tudi očitka, da premier Janša ogroža pitno vodo in spodbuja nasilje nad ženskami, nestrpnost in sovražni govor. "V 70.a členu Ustave RS je vsakomur zagotovljena pravica do pitne vode. Noben zakonski akt, ki je bil na predlog vlade obravnavan, te ustavne določbe ne krši, Še več: z Zakonom o vodah, ki ga je predlagalo Ministrstvo za okolje in prostor, se zaostruje možnost posegov na priobalna zemljišča. O teh posegih se ne odloča več politično, ampak strokovno," je zapisal.

V stranki SDS in poslanski skupini SDS so po Krivčevih besedah vedno zagovarjali pravice žensk. "Ravno v poslanski skupini SDS-a, katere član je takrat bil tudi Janez Janša, smo bili tisti, ki smo zahtevali podpis Istanbulske konvencije za pravice žensk. Prav tako nismo nikoli, kot tudi ne naš predsednik, spodbujali k nestrpnosti in sovražnemu govoru," je sklenil vodja poslancev SDS-a.

Pogovor z Marjanom Šarcem v Odmevih o ustavni obtožbi

NSi: Destabilizacija političnega prostora

V poslanskih skupinah, ki se niso priključile predlogu ustavne obtožbe premierja Janše, so odzivi različni. NSi opozarja na namero destabilizacije političnega prostora, po mnenju SNS-a leva opozicija nima čuta državnosti. Nepovezani pa navajajo, da so zaradi očitkov v predlogu zapustili koalicijo. SDS, SMC in DeSUS predloga še ne komentirajo.

V NSi-ju so navedli, da je ustavna obtožba ena izmed ustavnih pravic opozicije, ki pa mora biti utemeljena z očitkom o kršitvi ustave ali zakonov, po njihovi oceni ga je smiselno uporabiti pri jasno dokazanih kršitvah zakonov.

"Bolj kot vložitev ustavne obtožbe pa bode v oči razdiralno in neodgovorno vedenje sedanje opozicije, ki očitno želi z vsemi razpoložljivimi sredstvi in v času zaostrene epidemiološke slike v Slovenijo vnesti še nestabilno politično situacijo," so zapisali v odzivu za medije.

Del opozicije po njihovem mnenju namesto, da bi združili moči pri premagovanju koronakrize, svoje aktivnosti posveča predvsem rušenju vlade, interpelacijam, širjenju nezaupanja v politiko in bojkotiranju srečanj, ki so namenjena reševanju krize.

V koalicijski poslanski skupini SMC-ja za zdaj predloga niso komentirali, v DeSUS-u pa so napovedali le, da se bodo o predlogu ustavne obtožbe še pogovorili.

Vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev Janja Sluga je ob vložitvi predloga ustavne obtožbe pojasnila, da so "ravno zaradi točno teh stvari že potegnili ostre konsekvence, to je izstop iz poslanske skupine SMC-ja in koalicije". V nedavno ustanovljeni poslanski skupini so namreč trije poslanci, ki so izstopili iz poslanske skupine SMC-ja, in eden, ki je zapustil poslansko skupino DeSUS-a.

SNS: Panika v levi opoziciji

Predsednik SNS-ja Zmago Jelinčič meni, da vložitev ustavne obtožbe kaže na "grozljivo paniko v levi opoziciji, ki je za pridobitev nekdanjih bonitet in privilegije pripravljena uničiti državo in domovino".

"Če mislijo, da je njihova tako imenovana zmaga ob rušenju predsednika DZ-ja Igorja Zorčiča kaj pomembna, se motijo, saj gre samo za trenuten premik v njihovo korist," je dejal. Po njegovem mnenju ustavna obtožba kaže, da leva opozicija "nima čuta državnosti, ne ve, kaj je država in kaj je domovina, in je pripravljena vse to prodati za denar".

Ustavno pritožbo lahko vloži deset poslancev

Po poslovniku DZ-ja lahko najmanj deset poslancev predlaga DZ-ju, da obtoži predsednika vlade pred ustavnim sodiščem. DZ po zakonu o ustavnem sodišču o predlogu obtožbe odloča z večino glasov vseh poslancev, in sicer najpozneje v 60 dneh po vložitvi predloga. Če odločitve v tem roku ne sprejme, pa se šteje, da je predlog zavrnjen.

Sedmi predlog ustavne obtožbe

Predlog obtožbe predsednika vlade ali republike pred ustavnim sodiščem je bil vložen že večkrat, največkrat zoper premierja Janeza Drnovška. Večino predlogov doslej so vložili v SDS-u, nobenega pa državni zbor ni sprejel, zato je bil postopek končan. Danes vložen predlog zoper premierja Janeza Janše je tako sedmi.

Vložena ustavna obtožba Janše