Foto: EPA
Foto: EPA

Premier Janez Janša je v Bruslju generalnemu sekretarju zveze Nato Jensu Stoltenbergu predstavil načrte za okrepitev naložb v Slovensko vojsko. Stoltenberg verjame, da bo Slovenija te načrte uresničila in okrepila obrambne izdatke kljub krizi zaradi novega koronavirusa.

"Računam na Slovenijo, da bo še naprej krepila obrambne izdatke," je dejal Stoltenberg na kratki novinarski konferenci, ki sta jo imela z Janšo po srečanju. To je bilo tudi prvič od uvedbe pandemičnih omejitev, da so na sedežu Nata izvedli tiskovno konferenco ob fizični navzočnosti novinarjev.

V petek srečanje Janše, Plenkovića

Na Otočcu se bosta v petek ob 15. uri srečala premierja Slovenije in Hrvaške, Janez Janša in Andrej Plenković, je na Twitterju zapisal tiskovni predstavnik hrvaške vlade. Med drugim bosta govorila o odnosih med državama in skupnem boju proti covidu-19.

Stoltenberg je povedal, da ga je Janša obvestil o načrtih za krepitev obrambnih izdatkov, in ob tem izrazil prepričanje, da bodo ti načrti uresničeni. Krepitev obrambnih izdatkov je pomembna ne le za Slovenijo, temveč tudi za krepitev čezatlantskih vezi in politične enotnosti ter kot dokaz, da zaveznice delitev bremen jemljejo resno.

Generalni sekretar tako od Slovenije kot od vseh drugih zaveznic pričakuje krepitev izdatkov kljub izzivom covida-19. Opozarja namreč, da igra vojska pomembno vlogo pri spopadanju z novim koronavirusom in da poleg tega še vedno obstajajo tudi varnostni izzivi, ki so bili tam že pred pandemijo.

Vlada potrdila 780-milijonsko investicijo in izboljšanje statusa vojaka po 45. letu

Janša: 780 milijonov evrov naložb

Janša je zatrdil, da so tokratni načrti drugačni od dosedanjih obljub, saj predlagani zakon o 780 milijonih evrov naložb v prihodnjih šestih letih zagotavlja načrtovanje stabilnih naložb, ki niso odvisne od sprotnih proračunskih pogajanj. To bo zagotovilo, da bodo slovenske zaveze Natu veliko bolj realistične, kot so bile v preteklem desetletju, je poudaril.

Večina denarja naj bi šla po njegovih besedah za opremo, tudi za novo transportno letalo, zavezani pa so tudi izboljšanju delovnih pogojev za vojake. Na močno potrebo po novem transportnem letalu je po Janševih besedah pokazala trenutna kriza covida-19, ki je osvetlila pomembnost transportnih zmogljivosti za prevoz medicinske opreme.

Stoltenberg je Slovenijo pohvalil za prispevek v zavezniške misije in operacije, zlasti v operacijo Kfor na Kosovu. Janša pa je poudaril zavezanost Slovenije nadaljnjemu sodelovanju v Natovih misijah in operacijah.

Slovenija je z zagotavljanjem 1,04 odstotka BDP-ja za obrambo trenutno med najslabšimi zaveznicami pri uresničevanju Natovega temeljnega cilja, da je treba do leta 2024 za obrambo nameniti dva odstotka BDP-ja. Manj so lani za obrambo namenili le Luksemburg, Španija in Belgija.

Z načrtovanimi 780 milijoni evrov za naložbe v Slovensko vojsko bi lahko Slovenija omenjeni zavezniški cilj dosegla do leta 2026, je junija povedal obrambni minister Matej Tonin.

Janša na obisku v Bruslju

Predsednik vlade o načrtovanem svežnju za okrevanje

Foto: EPA
Foto: EPA

Janša je na novinarski konferenci izrazil tudi nekaj mnenj o širši evropski perspektivi, še posebej o naslednjem proračunu.

Vemo, da bodo nekateri kompromisi potrebni, a čim bliže bo končni dogovor predlogu Komisije, bolje bo za Slovenijo in večino članic, je dejal Janša.

Drugi ključni cilj je po premierjevih besedah doseči dogovor čim prej. Poudarja, da čas je denar in da vsi vemo, da pandemije ni konec, zato so hitri koraki zelo pomembni, da se pokaže spodobnost odzivanja in zagotavljanja rešitev.

Sveženj za obnovo Evrope, ki je zaradi pandemije v primežu zgodovinske recesije, je ena osrednjih tem današnjih pogovorov premierja z voditelji osrednjih institucij EU-ja v Bruslju.

Od predsednika Evropskega sveta se v kratkem pričakuje nov pogajalski predlog, na podlagi katerega bodo voditelji članic Unije konec prihodnjega tedna poskušali doseči kompromis. Dogovor želijo doseči pred poletnim premorom.

Sveženj sestavljata prihodnji sedemletni proračun Unije v vrednosti 1100 milijard evrov in načrt za okrevanje v vrednosti 750 milijard evrov, pri čemer naj bi bili dve tretjini namenjeni za nepovratna sredstva, tretjina pa za posojila.

Temelji na dvigu praga lastnih virov, ki bo komisiji omogočil zadolževanje na trgih in s tem financiranje okrevanja. Ta ukrep morajo ratificirati parlamenti držav članic.

Ključna odprta vprašanja se nanašajo na obseg večletnega proračuna in sklada za okrevanje, na razmerje med nepovratnimi sredstvi in posojili, na ključ za izračun nacionalnih ovojnic ter na vprašanje pogojevanja teh sredstev.

Srečanje z von der Leynovo in Michelom

Janša se je srečal s predsednikom Evropskega sveta Charlesom Michelom. Foto: EPA
Janša se je srečal s predsednikom Evropskega sveta Charlesom Michelom. Foto: EPA

Janša se je že srečal s predsednikom Evropskega sveta Charlesom Michelom, nato pa tudi s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, a novinarske konference ne bo več.

Michel je na Twitterju sporočil, da se je sešel z Janšo ob njegovem prvem obisku v Bruslju po prevzemu premierskega položaja in da sta razpravljala o večletnem proračunu, skladu za okrevanje, prizadevanjih za močnejšo in odpornejšo Evropo in slovenskih prioritetah za predsedovanje.

S predsednico Evropske komisije pa sta po navedbah premierjevega kabineta govorila predvsem o aktualnih evropskih temah, in sicer največ o obnovljenem večletnem finančnem okviru in instrumentu za okrevanje ter ukrepih, povezanih s pandemijo covida-19. Von der Leyona pa je tvitnila, da je bilo lepo sprejeti slovenskega premierja na njegovem prvem obisku v Bruslju po prevzemu položaja v marcu ter da sta razpravljala o slovenskem predsedovanju in pripravah vrha Unije prihodnji teden.

V Bruslju tudi zunanji minister Anže Logar

V Bruslju je tudi zunanji minister Anže Logar, ki se je srečal z visokim zunanjepolitičnim predstavnikom EU-ja Josepom Borrellom, komisarjem za širitev Oliverjem Varhelyijem, posebnim predstavnikom EU-ja za dialog Srbije in Kosova Miroslavom Lajčakom, komisarjem za krizno upravljanje Janezom Lenarčičem, komisarjem za proračun Johannesom Hahnom in vodjo politične skupine desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP) v Evropskem parlamentu Manfredom Webrom.

Logar je prvi obisk v Bruslju, posvečen zlasti pripravam na slovensko predsedovanje Svetu EU-ja v drugi polovici prihodnjega leta, označil kot zelo vsebinskega. Zadovoljen je s kakovostnimi razpravami in obeta si zelo tesno sodelovanje z vsemi sogovorniki. "Ta prva misija v Bruselj je uspešna," je povzel.

Z Borrellom sta govorila o aktualnih političnih in varnostnih razmerah v svetu ter o posledicah pandemije na svetovne odnose. Minister je visokega zunanjepolitičnega predstavnika povabil na blejski strateški forum. Na vprašanje, ali sta govorila o slovenskih kandidaturah za položaje v evropski zunanji službi, pa je Logar odgovoril, da so danes govorili predvsem o prioritetah predsedovanja, ko bo več časa za druženje, pa bodo lahko odprli tudi te teme.

Z Varhelyijem sta po Logarjevih besedah podrobno pregledala agendo, komisar pa je predstavil zelo ambiciozne načrte na svojem področju. Ta dosje je pomemben tudi za slovensko zunanje ministrstvo, je poudaril Logar, ki je danes ponudil podporo Slovenije, ki da lahko za skupno mizo spravi različne poglede, ker dobro pozna razmere in ima tradicionalno dobre stike s to regijo.

V povezavi z Zahodnim Balkanom je Logar poudaril, da je treba z jasnejšo perspektivo spodbuditi apetit držav po reformah, in izrazil optimizem, da bo na tem področju do slovenskega predsedovanja narejen pomemben napredek. Do konca leta pričakuje prvo pogajalsko konferenco s Severno Makedonijo, z Albanijo pa marca ali aprila prihodnje leto.

Na srečanju s Hahnom – sešla sta se po ministrovem pogovoru z novinarji – je Logar pričakoval zelo odkrit pogovor glede svežnja za obnovo Evrope po pandemiji, ki vključuje sedemletni proračun Unije in sklad za okrevanje. Upal je, da bo dobil konkretnejše podatke o novih načrtih predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela, od katerega se v kratkem pričakuje nov pogajalski predlog.

Slovenija podpira predloge Evropske komisije in želi čim hitrejši dogovor, je spomnil Logar in poudaril, da je preprosto treba počakati na nov Michelov predlog, saj da ne želi s preuranjenimi izjavami obremenjevati postopka, ki bo zelo zahteven. Kot glavne dileme je navedel zgornjo vrednost sedemletnega finančnega okvira, ključ za izračun nacionalnih ovojnic v skladu za okrevanje in vprašanje pogojevanja.

Slovenija je bila doslej zadovoljna tako z obsegom sredstev kot z nacionalnimi alokacijami, a za nekatere druge države to ne velja. "Če bo Michel prišel z novim predlogom, bomo morali na ravni vlade počakati na nove izračune o tem, kaj to pomeni za Slovenijo, in šele potem se bomo lahko opredelili," je pojasnil.

V povezavi s pogovorom z Lenarčičem pa je Logar poudaril, da je Sloveniji v 18-mesečni program predsedujočega tria uspelo kot prioriteto umestiti tudi oblikovanje evropskega načrta za upravljanje kriz, kot sta pandemija ali kibernetski napad, in presodil, da na komisarjevi strani obstajata naklonjenost in podpora ciljem slovenskega predsedstva.

Z Webrom sta govorila o prelomnosti tega trenutka, zlasti z vidika sprejemanja dogovora o svežnju za obnovo Evrope. Tako od Nemčije kot od EPP-ja prihajajo jasna zagotovila, da bodo storili vse, da bi bil dogovor dosežen prihodnji teden, tako da se potem odpre prostor tudi za obravnavo drugih ključnih tem, je povedal Logar.