Kljub odhodu Državljanske liste iz koalicije in posledičnega odhoda dveh njenih ministrov, Janeza Šušteršiča in Senka Pličaniča, iz vlade, je predsednik vlade Janez Janša v četrtek zavrnil možnost svojega odstopa ali sproženja glasovanja o zaupnici. Vztraja, da ima vlada še vedno polna pooblastila, češ da "slovenska ustava ne pozna termina manjšinska vlada".

Janševo vztrajanje na položaju kljub razpadu koalicije pomeni, da so na potezi ostale parlamentarne stranke. Edina, ki napoveduje, da bo ostala v koaliciji s SDS-jem, je NSi. Iz koalicije bo po koncu februarske seje očitno izstopil tudi SLS, konec februarja pa bodo odstopili tudi ministri in državni sekretarji DeSUS-a. DeSUS-ov državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Ljubo Jasnič je s tega mesta odstopil že v sredo.

V opoziciji sta mnenji različni. Medtem ko v PS-ju pod vodstvom Alenke Bratušek predlagajo nekakšno projektno vladi, ki bi izpeljala nujno potrebne projekte, čemur bi sledil dogovor o predčasnih volitvah, si v SD-ju po besedah predsednika stranke Igorja Lukšiča volitev želijo čim prej.

Koalicije natanko po letu dni od podpisa pogodbe ni več
Mineva natanko leto, odkar so SDS, DL, SLS, DeSUS in NSi podpisali koalicijsko pogodbo. Takrat je Janša dejal, je to "protikrizna koalicija razuma, ki se ne obremenjuje z ideološkimi oznakami". Ideološka vprašanja so se kljub temu odpirala, kar je povzročilo manjše napetosti med največjo vladno stranko in DL-jem, ki so vrhunec dosegle z objavo poročilo protikorupcijske komisije, ki Janši očita kršitev protikorupcijske zakonodaje.