Foto: BoBo
Foto: BoBo

Glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) Branimir Štrukej je poudaril, da se je začelo dogajati, da ljudje po nekaj letih iz vzgojno-izobraževalnega področja odhajajo na bolje plačana ali manj zahtevna delovna mesta. Po Štrukljevih besedah bi želeli ne le od ministra, ampak "od samega vrha vlade večkrat slišati, da sta vzgoja in izobraževanje za našo državo in za našo prihodnost strateško pomembna". V sindikatu tako pričakujejo, da se bo tudi vlada postavila za reformo v vzgoji in izobraževanju.

Tudi minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda je dejal, da so razlogi, da je učiteljski poklic manj priljubljen, različni, da to niso samo plače. Med drugim je omenil tudi velike pritiske na učitelje zaradi ocen. Po ministrovih besedah je treba preveriti in prevetriti ureditev vzgojno-izobraževalnega procesa, narave dela učiteljev, področja posebnih potreb ter tudi zakone in pravilnike, ki da morajo iti v korak s časom.

Štrukelj je poudaril, da reformo v vzgoji in izobraževanju nujno potrebujemo, saj je bila zadnja pred 30 leti. Ta nas je pripeljala visoko nad povprečje evropskih držav, vendar zdaj s spremembami že zamujamo, je dejal. Ob tem je poudaril, da mora biti reforma takšna, da bo utrjevala javni izobraževalni sistem v Sloveniji ter da bodo pri njej aktivno sodelovali učitelji in drugi strokovni delavci.

Kot je napovedal Felda, naj bi bili prvi koraki pri pripravi vizije izobraževanja do leta 2033 vidni konec tega leta. Dokument pa mora biti po njegovih besedah takšen, da ga bo mogoče po potrebi posodabljati v primeru nepredvidljivega dogajanja v svetu.

Poziv k ureditvi brezplačne osnovne šole

Zveza prijateljev mladine Ljubljana Moste - Polje medtem opozarja, da njihove dolgoletne izkušnje na področju humanitarnega dela z otroki in družinami kažejo, da se pravica do brezplačnega osnovnošolskega izobraževanja, zapisana v 57. členu ustave, ne uresničuje v celoti. Pristojne zato pozivajo, naj dejansko uredijo brezplačno osnovno šolo.

Starši šoloobveznih otrok namreč plačujejo stroške šolske prehrane, stroške delovnih zvezkov in šolskih potrebščin ter obveznih izbirnih vsebin, kot so izleti, ekskurzije, predstave in podobno. Vse večji strošek postajajo tudi valete ob koncu osnovne šole, so navedli. "Delovanje in programi osnovnih šol se ne bi smeli financirati iz prispevkov staršev in učencev. Osnovne šole bi morale imeti možnost določiti prispevek za materialne stroške zgolj tistih dejavnosti, ki spadajo v neobvezni izbirni del izobraževanja," so poudarili.

Pri tem so pojasnili, da želijo s pismom, ki so ga naslovili na ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, pozvati k sprejetju ustreznih zakonskih sprememb in uresničevanju zaveze iz koalicijskega sporazuma, da morata javna in brezplačna vzgoja in izobraževanje ostati temelj solidarne družbe.

ZPM: Naredimo šolo brezplačno

Ministrstvo predlog brezplačne prehrane podpira, a poziva k premišljenim potezam

Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je v odgovoru na poziv ZPM-ja Ljubljana Moste-Polje navedlo številne že vzpostavljene sistemske ukrepe. Ti po njihovih navedbah pomagajo zagotavljati vsem učencem enake pogoje, ne glede na njihov socialno-ekonomski položaj ali druge osebne okoliščine. Med številne sistemske ukrepe ministrstvo med drugim uvršča brezplačno izposojo učbenikov, subvencionirano šolsko prehrano, razširjen program, sofinanciranje šole v naravi, prilagojeno izobraževanje za otroke s posebnimi potrebami in podobno. Široko razvejana mreža osnovnih šol pa otrokom zagotavlja, da hodijo v šolo čim bližje svojemu domu.

V povezavi z učbeniki poudarja, da imajo vse osnovne šole učbeniški sklad, iz katerega si vsi učenci lahko brezplačno izposodijo učbenike. Obenem so delovni zvezki za otroke od 1. do 3. razreda osnovne šole brezplačni. Poleg tega so v zadnjem desetletju iz tiskanih učnih gradiv začela nastajati elektronska učna gradiva, ki so bodisi zaslonska kopija tiskanih gradiv bodisi so obogatena z avdio- in videoobjekti ter interaktivnimi vsebinami, so navedli. Posebno področje po navedbah ministrstva predstavljajo nizkonakladna učna gradiva in prilagajanje učnih gradiv za obe narodnostni skupnosti in učence s posebnimi potrebami (slepi in slabovidni otroci oziroma otroci z okvaro vidne funkcije, gluhi in naglušni otroci, otroci z govorno-jezikovnimi motnjami in drugo).

Šolska prehrana je plačljiva, trenutna zakonska ureditev pa dopušča, da se kosilo za tiste učence, ki prihajajo iz socialno manj spodbudnega okolja, subvencionira. Foto: BoBo
Šolska prehrana je plačljiva, trenutna zakonska ureditev pa dopušča, da se kosilo za tiste učence, ki prihajajo iz socialno manj spodbudnega okolja, subvencionira. Foto: BoBo

Izvedba in organizacija šolske prehrane tako za učence osnovne šole kot tudi za dijake srednjih šol je urejena v zakonu o šolski prehrani. Šola je dolžna vsem učencem in dijakom v okviru dejavnosti javne službe obvezno zagotoviti malico. Kot dodatno ponudbo lahko šola ponudi tudi zajtrk, kosilo in popoldansko malico. Šolska prehrana je za učenke in učence ter dijakinje in dijake oziroma njihove starše plačljiva. Trenutna zakonska ureditev dopušča, da se kosilo subvencionira, kar pomeni, da se delno financira iz proračuna, in sicer za tiste učence, ki prihajajo iz socialno manj spodbudnega okolja, merila upravičenosti do subvencije pa so določeni v zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Načeloma ministrstvo podpira namene predlagatelja v povezavi z zagotovitvijo brezplačne prehrane za učence, saj je ne nazadnje urejanje tega vprašanja tudi del vsebin koalicijske pogodbe.

"Pomembno pa je poudariti, da je spremembe, ki so predmet urejanja v zadevnih zakonih, treba vpeljevati postopoma, ob tehtnem premisleku in načrtovano ter ob hkratnem zavedanju, da predlagan poseg v sistem organizirane šolske prehrane pomeni tudi poseg v kadrovske, prostorske in organizacijske zmožnosti ter opremljenost posameznih šol, v higienski režim z dietami ter v zahteve na področju javnega naročanja in zagotavljanja obveznih deležev lokalno, ekološko pridelanih živil," so še dodali z ministrstva.

V zraku je še vedno stavka učiteljev 13. aprila

Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje so se nadaljevala pogajanja o stavkovnih zahtevah šolskega sindikata Sviz, vendar še ni dogovora. "Pogajanja tečejo, smo v neki sklepni fazi, zato ne bi niti komentirali preveč," je dejala ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik. Meni, da bodo v kratkem prišli tudi s končnimi rešitvami.

Kot je v izjavi po pogajanjih povedala Ajanović Hovnik, so pogajalci zelo konstruktivni, o podrobnostih pa ni želela govoriti. Na vprašanje, ali bi se do srede morda lahko dogovorili oz. sklenili stavkovni sporazum, je odgovorila, da "lovijo ta datum. Kako daleč bodo prišli, bodo videli, nekaj točk imajo še odprtih".

Več o vsebini pogajanj ni želel pojasniti niti Štrukelj. Povedal je le, da se pridružuje ministrici v njenem stališču, da ne bi z javnostjo delili odprtih vprašanj.

"Imamo še dva dni časa, da to razrešimo, ali pa ne. Kot veste, je v četrtek glavni stavkovni odbor, zato je to na neki način povezano tudi s tem. Mi se bomo v sredo še enkrat dobili in opravili poizkus zaprtja stavkovnega sporazuma. Če ga ne bo, gre pot stavke naprej in 13. aprila bo drugi stavkovni dan splošne stavke v vzgoji in izobraževanju," je povedal. Po njegovih navedbah so sicer preigravali nekatere možnosti, ki jih prej ni bilo v stavkovnem sporazumu.

Sviz je večkrat ponovil, da želi plačna nesorazmerja med šolstvom in zdravstvom odpraviti v okviru stavkovnega sporazuma o splošni stavki v vzgoji in izobraževanju.