Novela predvideva možnost sprožitve posebnega ukrepa, ki bi ob zaostrenih migracijskih razmerah omejil vstop tujcev v državo. Tako se bo novela pravzaprav uporabila šele, ko bo državni zbor z absolutno večino sprožil ta posebni ukrep.

Državni zbor bo o aktivaciji ukrepa odločal na predlog vlade, ta pa bo to predlagala, ko bo ministrstvo za notranje zadeve presodilo, da bi bila lahko ali sta že zaradi spremenjenih razmer na področju migracij ogrožena javni red ali notranja varnost države, kar bi lahko otežilo delovanje osrednjih državnih institucij in zagotavljanje njenih vitalnih funkcij.

Brez priložnosti za mednarodno zaščito
Posebni ukrep iz novele predvideva, da policija tujcu, ki ne bo izpolnjeval pogojev za vstop v Slovenijo, ne bo dovolila vstopa v državo, tujca, ki je nezakonito vstopil v državo in je na območju izvajanja ukrepov nezakonito, pa bo privedla do državne meje in ga napotila v državo, iz katere je nezakonito vstopil.

Če bo tujec, ki bo poskušal nezakonito vstopiti na mejnem prehodu ali je že nezakonito vstopil na ozemlje Slovenije iz sosednje države članice EU-ja, izrazil namero podati prošnjo za mednarodno zaščito, bo policija izvedla identifikacijski postopek in ugotavljala njegovo identiteto.

Ne glede na določbe zakona, ki ureja mednarodno zaščito, pa policija po noveli to namero zavrže kot nedopustno, če v sosednji državi članici EU-ja, iz katere je tujec vstopil, ni sistemskih pomanjkljivosti glede azilnega postopka in pogojev za sprejem prosilcev, ki bi lahko povzročile nevarnost mučenja, nečloveškega ali poniževalnega ravnanja, in tujca napoti v to državo. O pritožbah bo odločalo ministrstvo za notranje zadeve, a pritožba zoper sklep ne zadrži izvršitve.

Možnost ustavne presoje
Sprejemanje novele so spremljali očitki o neustavnosti in neskladju z mednarodnim pravom, v državnem svetu je bila dana pobuda za veto na zakon, ki pa nazadnje med svetniki ni dobil zadostne podpore. Še vedno pa ostaja možnost ustavne presoje novele. Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je napovedala, da bo zakon analizirala in se na osnovi ugotovitev odločila, ali bo uporabila možnost bodisi zahteve bodisi pobude za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa.

Sprejetje novele je zaznamovala tudi neenotnost koalicije, saj je bila sprejeta s podporo opozicijskih SDS-a in NSi-ja, medtem ko je del koalicijskih poslancev iz SMC-ja, DeSUS-a in SD-ja glasoval proti. Podporo ji je odrekel tudi predsednik DZ-ja Milan Brglez, odnosi med njim in predsednikom vlade Mirom Cerarjem pa so se zaostrili do te mere, da ga je Cerar pozval, naj odstopi s podpredsedniškega mesta v stranki SMC. Kot je v kratki izjavi v DZ-ju pojasnil Brglez, sta se s predsednikom stranke Cerarjem že dogovorila, da se bosta prihodnji teden o tem pogovorila.

V petkovem uradnem listu je bila objavljena tudi novela zakona o nadzoru državne meje, ki bo začela veljati 15. dan po objavi.