Ali lahko po javnomnenjskih anketah oslabljena predsednik vlade Robert Golob in finančni minister Klemen Boštjančič sindikatom in delodajalcem sploh rečeta ne, če želita ostati na položaju?
Gostje so bili: vodja delovne posvetovalne skupine za izboljšanje položaja sodnikov Andrej Ekart, predsednik Fidesa Damjan Polh, generalni sekretar Sindikata poklicnega gasilstva Slovenije David Švarc, Predsednik KSJS-ja Branimir Štrukelj, predsednik državnega sveta in Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Marko Lotrič ter podjetnik Ivo Boscarol. Oddajo je vodila Erika Žnidaršič.
Kakšne so zahteve sindikatov in kdo so najvplivnejši sindikati in sindikalisti?
"Naredili bomo vse, da sedanji sistem pajkove mreže – kjer koli v tem sistemu spremenimo eno samo plačo, to sproži val zahtev po celotnem sistemu – v celoti in dokončno odpravimo," je pred časom dejal predsednik vlade Robert Golob.
Vladi se čas izteka, 1. januarja več sindikatov grozi s stavko in ločenimi pogajanji, je poročala novinarka Anja Šter. Že te dni pa spremljamo zahteve po 100-odstotni uskladitvi plač z inflacijo. Poleg vseh drugih skupin so na nogah tudi sodniki. Ti zahtevajo uresničitev odločbe ustavnega sodišča. Rok je 3. januar, do takrat morajo plače biti primerljive z ministri in poslanci.
Najslabše plačana poslanka je 36-letna Mateja Čalušić iz vrst Svobode. Na seji se povprečno oglasi enkrat, v letu in pol je vložila 13 poslanskih vprašanj in pobud. Oktobra je prejela okoli 2500 evrov neto, ob tem pa še 700 evrov poslanskega mesečnega pavšala, skupaj torej 3200 evrov neto, brez regresa za prehrano in povračila stroškov za prevoz.
Najslabše plačani sodnik v 48. plačnem razredu z desetimi leti delovne dobe prejme mesečno okoli 1900 evrov brez malice in prevoza, kar je 1300 evrov manj kot poslanka Mateja Čalušić.
Specializirani sodnik, ki je sodil v primeru kavaškega klana, zaradi ogroženosti pa je imel celo policijsko varstvo, je uvrščen v plačni razred vrhovnega sodnika, torej 61. plačni razred, in po 20 letih dela prejme okoli 3050 evrov neto plače brez malice in prevoza. Za primerjavo: višjo plačo od njega prejema 18 poslancev – če ne upoštevamo poslanskega pavšala, sicer bi bila številka še neprimerljivo višja. Franc Breznik iz SDS-a brez pavšala, malice in prevoza prejme okoli 3100 evrov neto plače, Nataša Sukič iz Levice in Jožef Horvat 3200 evrov, Meira Hot iz SD-ja pa 3250 evrov.
"Ni še konec. Happy end še pride, nič skrbet. [...] To je 600 evrov bruto na mesec od 1. januarja." Tako se glasi odmevna Golobova izjava, obljuba sodnikom iz januarja letos.
Skozi čas se pojavljajo različne številke o napovedanem dodatku. Prejšnji teden je pravosodno ministrstvo sodnikom ponudilo 577 evrov, ta teden 1071 evrov. Na ministrstvu pravijo, da gre šele za usklajevanje. Na vladi o tem še niso razpravljali.
"Če ne bo realizacije ustavne odločbe, se bodo 4. januarja 2024 izvajali protesti po sodiščih. To je predhodna faza," je povedal predsednik sodnega sveta Vladimir Horvat.
"Edina stvar, ki je volivci ne prenesejo, so neizpolnjene obljube. Mislim, da je ta vlada morda šla predaleč z obljubami. Preveč lahkotno jih je dala, seveda se pa zdaj sooča z realnimi možnostmi. Ker če nekaj obljubiš, potem moraš biti prepričan, da imaš vire za to, da boš obljubo izpolnil, in moraš biti prepričan, da je ta obljuba poštena do vseh. Se pravi, če daš enemu, moraš dati vsem enako, sicer podreš sistem. Mislim, da smo v položaju, ko nekako ni več koherentnosti sistema. Obljube so zelo parcialne, pričakovanja zelo parcialna," je komentiral Boris Koprivnikar, nekdanji minister za javno upravo v Cerarjevi vladi. Koprivnikar dobro ve, kolikšno moč imajo sindikati. Tudi zaradi njihovih pritiskov je Cerar takrat odstopil.
"Najvišji predstavniki sindikatov žalijo mene in vlado. Bil sem vedno potrpežljiv, požiral te žalitve, požiral neresnice. [...] Zdaj bodo pa čakali na naslednjo priložnost," je 14. marca 2018 povedal takratni predsednik vlade Miro Cerar.
Koprivnikar je moč policijskega sindikata občutil na svoji koži, ko ga je kot ministra za javno upravo v zasedi ustavila policijska patrulja. Šlo je za dogovor med nekdanjimi sindikalisti Sindikata policistov Slovenije, ki so se mu želeli maščevati zaradi nasprotovanja zahtevam policistov. "To je bila čista zloraba položaja javnega uslužbenca. Policija se je ustrezno odzvala s svojimi notranjimi postopki in tukaj sem tudi dobil zaupanje v ta organ kot tak," danes pravi Koprivnikar.
Kako vplivni so sindikati in njihovi glavni predstavniki?
Zlati časi sindikalizma, ko je bilo več kot 60 odstotkov zaposlenih vključenih v sindikate, so sicer mimo, zdaj jih je vanje vključenih le še 20 odstotkov. Največji sindikat, Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), ki ima pod okriljem 22 različnih sindikatov, 130 tisoč članov, vodi Lidija Jerkič. Njena neto plača znaša 3000 evrov. Na čelu zveze je nasledila Dušana Semoliča, ki je zvezo vodil kar 26 let, nato pa leta 2018 neuspešno kandidiral za poslanca na listi Socialnih demokratov. Lani je zveza imela skoraj 2,5 milijona evrov prihodkov. V lasti ima tudi več nepremičnin: koči Janko in Metka v Ukancu, tik ob Bohinjskem jezeru, del Šlandrovega doma v Radovljici, poleg prostorov na Dalmatinovi ulici ima v Ljubljani še stanovanje na Bavarskem dvoru.
Na Dalmatinovi ulici v Ljubljani domuje tudi Konfederacija sindikatov javnega sektorja (KSJS), ki povezuje osem sindikatov z 71 tisoč člani. Že 17 let jo vodi Branimir Štrukelj, sicer dolgoletni glavni tajnik SVIZ-a. Štrukelj je bil član stranke TRS – Trajnostni razvoj Slovenije, leta 2014 je na evropskih volitvah neuspešno kandidiral za Levico. Štrukelj je zadnji mesec z vsemi dodatki na SVIZ-u prejel 2950 evrov neto plače. To pa ni njegov edini dohodek. Kot državni svetnik je v zadnjem letu prejel še blizu 12 tisoč evrov bruto, kot nadzornik v Modri zavarovalnici lani še 13.970 evrov bruto. Za sejnine so mu v konfederaciji letos izplačali 250 evrov, lani 450. Štrukelj se udeležuje tudi skupščin Delavske hranilnice, kjer zastopa interes SVIZ-a, pa tudi svojega, v lasti ima namreč 80 delnic. Konfederacija ima poleg prostorov na Dalmatinovi še del koče na Veliki Planini in del že omenjenega Šlandrovega doma v Radovljici.
Solastnica obeh stavb je tudi Konfederacija sindikatov Pergam z okoli 20 tisoč člani, ki jo vodi Jakob Počivavšek. Pergam ima poleg tega v lasti še prostore v stavbi pri ljubljanski železniški postaji, polodstotni delež v Delavski hranilnici in skoraj osemodstotni delež v Počitniški skupnosti Krško. Počivavškove plače v sindikatu niso razkrili.
Eden najvplivnejših pa je sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Fides, čeprav niso v nobeni centrali. V zadnjih letih so bili največkrat uspešni pri pogajanjih za zvišanje plač. O honorarju predsednika Fidesa Damjana Povha so sporočili, da bo na to odgovoril v oddaji.
Vlada pa bo po novem letu v primežu vplivnih sindikatov. "Sindikati to igro igrajo že desetletja, so izjemno izkušeni, poznajo vse detajle. Potem pa pridejo novi politiki, ki se te igre šele učijo in so samodejno v bistveno slabšem položaju. Saj če grem tenis igrat z izkušenim igralcem, se lahko še tako trudim, ampak nimam tega znanja in izkušenj. In to je večna težava teh novih vlad, ki nimajo te politične rutine, kulture, razumevanja, kako se ti interesi dejansko zadostijo. Ravno ko se tega naučiš, je vlade konec," je sklenil Koprivnikar.
Kako močne so podjetniške organizacije
Na nasprotni strani igrišča ima vlada še enega močnega igralca: vplivne podjetniške organizacije, poroča novinarka Vanja Gligorović.
"Pričakujemo, da se ustavijo vse namere vlade za sprejetje kakršnih koli zakonov, ki pomenijo dodatno obremenitev," je v ponedeljek na srečanju 15 gospodarskih združenj gospodarskih in kmetijskih organizacij dejal predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Tibor Šimonka. Čez dva dni so bili gospodarstveniki na sestanku z zavidljivo vladno ekipo. Odločili so se, da bodo dialog nadaljevali.
Kakšno finančno zaledje imajo delodajalske organizacije? Kolikšni so prejemki predsednikov in direktorjev, kolikšne so plače zaposlenih? Vse to je Tarča vprašala najvidnejše podjetniške organizacije: Gospodarsko zbornico, Amcham, združenje delodajalcev, Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov, Združenje Manager, pa tudi Slovenski klub podjetnikov, ki ga vodi Joc Pečečnik in ki ga na skupnem ponedeljkovem sestanku gospodarstvenikov z vlado ni bilo.
Konkretno nam združenja na vprašanja niso odgovorila. Z GZS-ja so poslali le nekonkreten, skupen odziv vseh podjetniških združenj: "Poslanstvo naših organizacij je, da vsakokratno vlado seznanjamo s stanjem v gospodarstvu. [...] V naših organizacijah so funkcije predsednikov in predsednic izvoljene od članstva, častne in neplačane." Kakšna je denimo plača direktorice gospodarske zbornice Vesne Nahtigal, niso povedali. Prav tako ne, kakšne so plače številnih drugih zaposlenih.
Iz javno objavljenih podatkov je razvidno, da je imela gospodarska zbornica v letu 2021 11,7 milijona evrov prihodkov od prodaje. Novejših podatkov niso posredovali. Članarino od 70 do 6900 evrov pa GZS-ju plačuje okoli šest tisoč članov zbornice.
Gospodarsko zbornico od maja 2021 vodi Tibor Šimonka, sicer glavni podpredsednik družbe Slovenska industrija jekla (SIJ) v lasti ruske družine Zubitski. Jeklarji v svojih poročilih ne razkrivajo, koliko za svoje delo v SIJ-u prejema Šimonka. Je pa razviden naslednji podatek: ključno poslovodno osebje je lani prejelo 21 milijonov evrov.
Čeprav je država v energetski krizi SIJ-ju izdatno pomagala z milijonskimi subvencijami, pa so večinsko ruski lastniki pred pol leta potrdili izplačilo dividend skoraj šest milijonov evrov. Država kljub drugačnim zagotovilom še vedno ni izterjala vračila približno dveh milijonov in pol državne pomoči. Tarča je neuradno izvedela, da finančna uprava (Furs) odločitve pristojne agencije Spirit o tem ni prejela.
Gospodarstvo in lastnike kapitala trenutno najbolj skrbi dvigovanje davka od prihodka pravnih oseb.
Družba SIJ je lani zaradi vseh olajšav plačala davek po dejanski stopnji 15 odstotkov, in ne 19 odstotkov, kot je splošna davčna stopnja. Tako je namesto 21,4 milijona evrov davka plačala 17 milijonov evrov.
Predsednik Ameriške gospodarske zbornice oziroma AmCham Slovenija in obenem predsednik nadzornega sveta Združenja bank Slovenije je Blaž Brodnjak. Kot predsednik uprave NLB-ja je eden najbolje plačanih menedžerjev v Sloveniji. Lani je prejel 647 tisoč evrov bruto. Na prošnjo TV Slovenija za javno pojasnilo je odgovoril: "Odločil sem se, da se razen ob rednih sporočilih in aktivnostih NLB Skupine do nadaljnjega povsem umaknem iz javnosti, saj so moji sicer iskreno dobronamerni in domoljubni nastopi večinoma zlorabljeni in vodijo v strokovno neutemeljene in populistične razprave o moji plači, (pre)požrešnih bankah in zlobnem AmChamu." V AmCham Slovenija je vključenih 400 podjetij, pišejo na spletu. Na leto sicer ustvarijo dober milijon evrov poslovnih prihodkov, članarina pa znaša od 275 evrov do 3300 evrov.
Tudi NLB plačuje dejansko precej nižji davek na dohodek od splošne stopnje. Lani 2,7 odstotka, leto pred tem pa 1,4 odstotka. Za olajšavo namreč uveljavlja tudi izgube iz prejšnjih let. To so izgube, ki so nastale v bančni luknji, ki so jo s petimi milijardami evrov sanirali davkoplačevalci.
Prav nizki davki na dobiček pa so bili tudi razlog, da je vlada predlagala ukrep obdavčitve bilančne vsote bank, ki bi proračunu prinesla do 95 milijonov evrov letno.
Združenje delodajalcev obrti vodi Marko Lotrič, solastnik družinskega podjetja Lotrič, d. o. o., in predsednik državnega sveta. Njegova bruto plača v državnem svetu znaša 6411 evrov. Združenje delodajalcev obrti pobira članarino od 55 do 275 evrov. Lani so ustvarili dobrih 100.000 evrov poslovnih prihodkov. In kolikšen davek od dohodka so lani plačali v Lotričevem podjetju? Efektivna davčna stopnja je znašala 10 odstotkov oziroma: lani so namesto 38 tisočakov plačali 20.500 evrov.
Dodajmo še Klub slovenskih podjetnikov, od koder sporočajo, da imajo 450 članov, letna članarina pa znaša 3500 evrov. Predsednik združenja Joc Pečečnik za opravljanje funkcije ne prejema plačila, poudarjajo, v letu 2023 pa je klubu celo doniral 125 tisočakov.
Javnofinančne težave
Čez noč so tako rekoč odpadli že skoraj vsi javnofinančni ukrepi, ki jih je sprejela vlada. Po drugi strani pa bodo nekatere všečne in slabo premišljene poteze v državni blagajni povzročile velik minus, sta poročala novinarja Tarče Klemen Košak in Žan Dolajš.
"Po moji presoji in tudi po poznavanju razmer je novi zdravstveni prispevek daleč najbolj krivičen davek, kar jih sploh poznam, ne samo v naši državi, ampak tudi v mednarodnem okolju," je novi prispevek, ki bo nadomestil dopolnilo zdravstveno zavarovanje, komentiral nekdanji zdravstveni minister Dušan Keber. Koalicija se njegovo z ukinitvijo zelo rada pohvali. Keber, ki si je za ukinitev zavarovanja prizadeval več kot dvajset let, pa je nad dejanskim izidom zelo razočaran.
Na boljšem bodo po novem predvsem najbogatejši. Premija dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja se namreč ni upoštevala pri izračunu dohodnine, nov obvezni zdravstveni prispevek se bo. Konkreten učinek pa se bo pokazal v tem, da bodo najrevnejši še vedno plačali 35 evrov mesečno, izredno bogati pa zgolj 17,5 evra. Na slabšem bodo tudi javne finance. "Ta novi zdravstveni prispevek je zaradi tega, ker ne bo uvrščen v dohodninsko osnovo, državni proračun olajšal za 100 milijonov. In pomeni, da so tisti po davčni lestvici, seveda proporcionalno, najbogatejši največ, pridobili 100 milijonov na račun vseh drugih," je kritiziral Keber.
Ali koalicija odgovorno in pravično upravlja javne finance? Dvom vzbujajo številne njene poteze, ne samo ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Poglejmo, kje je vlada želela varčevati in zbirati dodaten denar.
- Zaradi posledic poprav je koalicija napovedala solidarnostni prispevek. Z njim naj bi zbrali 310 milijonov evrov.
- Z varčevanjem pri socialnih transferjih naj bi v proračunu ostalo od 50 do 70 milijonov evrov.
- Na mizi je bilo tudi znižanje subvencije vrtca za drugega otroka, s čimer bi proračun prihranil 19 milijonov evrov.
- Davek na bilančno vsoto bank naj bi prinesel od 90 do 95 milijonov evrov.
In vsem tem ukrepom, ki bi okrepili javno blagajno, se je vlada v zadnjih mesecih odpovedala.
Na drugi strani pa je vlada popustila županom in občinam dvignila povprečnino za 70 milijonov evrov. Več denarja pričakuje tudi zdravstvena blagajna, po podatkih zdravstvenega ministrstva 370 milijonov evrov. Odpoved varčevanju in novi izdatki bodo državo skupaj stali okoli skoraj milijardo evrov.
"Soočenje z realnostjo bo tudi boleče. Tako da sem danes zelo zadovoljen, da nam je na vladi uspelo soglasno – poudarjam, soglasno – potrditi ta proračun oziroma razrez. Ne glede na to, da je zadaj zelo veliko intenzivnih, na trenutke tudi vročih pogovorov, zelo veliko nezadovoljnih resorjev," je še poleti dejal finančni minister Klemen Boštjančič. Vlada je bila poleti jasna: naravna katastrofa in vrnitev fiskalnega pravila terjata odločno javnofinančno ukrepanje. A ni šlo brez težav v koaliciji. Vlada je v parlament najprej poslala predlog proračunskih sprememb, nato pa so se na odprti sceni razkrila razhajanja med koalicijskimi partnerji.
Na oktobrski seji državnega zbora je prišlo do ostrejše javne izmenjave besed med predsednikom vlade Golobom in poslancem Levice Milanom Jakopovičem. Ta je vprašal: "Zato vas, spoštovani gospod predsednik vlade, kot najbolj odgovornega za delo vlade sprašujem: ali nasprotujete uskladitvi transferjev?"
"Danes priti sem in potem izigravati sklepe vlade, pri katerih smo bili vsi enotni, je neodgovorno, pa čeprav je boleče. Zaradi tega, ker opažam pri marsikaterem ministru, da je namenoma pustil zunaj proračuna tiste, ki jih je najtežje zavrniti, tukaj, da si je s tem olajšal delo. Meni je žal, da je to vaš minister," je odgovoril predsednik vlade.
Domnevna preračunljivost ministra za delo Luke Mesca je Goloba spodbudila, da se je z Boštjančičem dogovoril za 70-odstotno uskladitev socialnih transferjev. Še dodatnih 30 odstotkov pa sta finančni minister in predsednik vlade našla po zapletu z glasovanjem v državnem zboru. Največja vladna stranka je na koncu podprla 100-odstotno uskladitev, ki jo je predlagal opozicijski SDS.
Mrak kritičen do proračunov
"Ti proračuni za leto 2024 so zelo neverodostojni. Sam se zelo strinjam s tem, kar je rekel tudi predsednik fiskalnega sveta, da si država ustvarja zelo veliko rezerve za prihodnje leto. Druga izrazito problematična stvar je, da čim pride do nekih novih predlogov, se vlada razmeroma hitro umakne. Tako da to, kar v zadnjih dveh mesecih poslušamo, je odstopanje od tega, kar je bilo včeraj predlagano. Žal pa si vlada že od začetka ustvarja težave z verodostojnostjo. Nekaj napoveduje in potem hitro spreminja. Poslovni krogi to gledajo izrazito neugodno," je komentiral ekonomist, strokovnjak za področje mednarodnih financ, Mojmir Mrak.
Kot tretjo problematično točko Mrak izpostavlja hitenje s popoplavno obnovo. Hitra obnova bo zahtevala dvig davkov, s tem pa se lahko zmanjša konkurenčnost gospodarstva. "Moje mnenje je, in to je bilo jasno povedano in tudi napisano, da bi bilo pametno iti po drugi poti. Sam ne verjamem, da je mogoče popoplavno obnovo izvesti v od treh do petih letih, ampak bo to objektivno trajalo precej dlje. Ne zaradi tega, ker denarja ne bo, ampak ker so druge stvari problematične. In če je obdobje obnove daljše, potem ni nobene potrebe, da se gre tako močno na prihodkovno stran, ampak bi se lahko skozi daljše obdobje na odhodkovni strani kaj naredilo. In potem tudi ne bi bilo treba gospodarstva toliko obremenjevati."
Vsem obremenitvam se vlada sicer še ni odpovedala.
- Delavcem se bodo zmanjšali dohodki zaradi neusklajevanja dohodninskih razredov in olajšav.
- Lastniki podjetij bodo soočeni s tremi odstotki višjim davkom na dobiček.
- V interventnem zakonu za zdravstvo vlada predlaga še znižanje nadomestila za dolgotrajno bolniško odsotne z 90 na 80 odstotkov plače.
"Kaj je bilo v glavi tega predlagatelja, ne vem. Vem pa, da je učinek takšen, da nam ljudje, ki to berejo, pošiljajo elektronsko pošto, kličejo nas rakavi bolniki, kličejo nas ljudje s kroničnimi bolečinami, zakaj se zdaj na nas spravljajo, kot da smo mi zdaj tista lena kohorta, ki bo nemotivirana čakala na boljše čase," je komentiral Goran Lukić z Delavske svetovalnice.
V humanitarnih organizacijah pa opozarjajo, da tudi umik vseh varčevalnih ukrepov ne bi bil dovolj. Številni bi potrebovali več pomoči, kot je dobijo zdaj. "Tudi če delaš in dobivaš minimalno plačo ali celo pod minimalno plačo in ti država doplačuje dodatek za aktivnost, ne moreš preživeti družine, ne moreš preživeti otrok," je zatrdila odvetnica Nina Zidar Klemenčič, podpredsednica Zveze prijateljev mladine Moste-Polje.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje