To je v Bruslju ob robu novega kroga medvladnih pogajanj o reformi povezave oziroma dokončni podobi ustavne pogodbe dejal slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel.

"Po naši oceni naj bi takšne time sestavljale po tri države, ki bi posameznemu svetu predsedovale 18 mesecev," je podrobneje pojasnil minister Rupel.

V vseh detajlih se Slovenija s predlogom predsedstva sicer ne strinja. "Načeloma se sicer strinjamo, da bi svetu za zunanje odnose presedoval zunanji minister EU, vendar je treba najprej podrobneje razpravljati, kakšne bodo njegove pristojnosti," je pojasnil Rupel.

"Podpiramo tudi polletno rotacijo predsedstva v svetu za splošne zadeve, ki bi morala veljati tudi za odbor stalnih predstavnikov (coreper), v okviru katerega se tedensko sestajajo veleposlaniki držav članic, ter tudi v politično-varnostnem odboru, kjer predsedstvo na čelu želi videti predstavnika zunanjega ministra EU," je še dejal.

Pogovorom o predsedovanju posameznim formacijam sveta so se ministri posvetili že tretjič in zato se je med njimi že začel oblikovati konsenz, ki pa sicer še ni popoln.

Precej bolj vsaksebi so bili pogledi na tokrat prvič obravnavan obseg glasovanja s kvalificirano večino. Slovenija pri tem podpira rešitve iz osnutka ustavne pogodbe, ki so v primerjavi s sedanjim sistemom nekoliko razširile obseg, je povedal Rupel.

V interesu Slovenije pa je, da se soglasje pri odločanju ohrani na davčnem področju, kar je stališče, ki ga posebej zagovarjata Velika Britanija in Irska, je poudaril.

Po besedah ministra Rupla so vodje diplomacij danes govorili tudi o načinu spreminjanja ustavne pogodbe, kjer pa niso izrazili posebnega razumevanja za predloge Evropske komisije, da se mora določiti enostavnejši postopek revizije pri manj pomembnih vprašanjih iz ustave, kot je sedanje soglasje in ratifikacija v vseh članicah.

O ustavi se je treba odločati s soglasjem, je še povedal minister Rupel v kratkem pogovoru z novinarji.