Ulico, poimenovano po Titu, imajo tudi v Kumrovcu. Foto: MMC RTV SLO
Ulico, poimenovano po Titu, imajo tudi v Kumrovcu. Foto: MMC RTV SLO

Ne želimo si referenduma, ker bi to še dodatno pogrelo slovensko javnost in Ljubljano kot tako. Zavedamo se tudi, da referendum stane, zato nam ni v interesu. A če ne bo šlo drugače, ne izključujemo te možnosti.

Jernej Vrtovec za MMC.
Jernej Vrtovec
Jernej Vrtovec je kritičen tudi do varuhinje človekovih pravic, ki ji očita, da se v zvezi s kršitvami človekovih pravic oglasi le, ko ji to ustreza. Foto: MSi
Tito
Tito že lep čas buri slovensko javnost. Foto: MMC RTV SLO

S 13. junijem je Ljubljana tudi uradno dobila Titovo ulico, v podmladku NSi-ja pa so za MMC povedali, da bodo v naslednjih štirih dneh vložili ustavno pritožbo.

Jernej Vrtovec, ki vodi MSi, je za našo spletno stran povedal, da se bodo, če jim ustavno sodišče pri zahtevi, da se zavrne Titovo ulico, ne bo prisluhnilo, obrnili tudi na Evropsko sodišče za človekove pravice. Poleg tega ne izključuje možnosti, da bodo začeli zbirati podpise za referendum. Pri tem je dodal, da to sicer ni v njihovem interesu, ker bi dodatno pogrelo slovensko javnost, zavedajo pa se tudi, da referendum stane.

V Sloveniji trgi, ulice ali ceste po Titu nosijo ime še v enajstih mestih.
Titovo cesto imajo v:
Mariboru,
Postojni,
Senovem,
Radencih.
Titova ulica je v:
Radečah,
Logatcu.
Titov trg je v:
Kopru,
Velenju,
Postojni.
Trg maršala Tita je v:
Ilirski Bistrici,
Tolminu.
Na Jesenicah je
Cesta maršala Tita.


"Varuh človekovih pravic se oglasi le, če mu to ustreza"

Prvi mož MSi-ja je spregovoril tudi o obisku varuhinje za človekove pravice Zdenke Čebašek Travnik. Kot je dejal, so se na ombudsmanko pred časom obrnili zato, ker so prepričani, da imenovanje ulice po Titu pomeni kršitev človekovih pravic. V Mladi Sloveniji so bili razočarani, ker jih je sprejel le namestnik Čebašek Travnikove, ki jim je poleg vsega povedal še, da se institucija varuha ne namerava vpletati v politična oz. ideološka vprašanja.

"To obžalujemo, saj imamo sami drugačno mnenje. Očitno se oglasijo le, ko jim to ustreza, čeprav Titova ulica gotovo krši človekove pravice," trdi Vrtovec in opominja, da se varuhinja človekovih pravic ni želela opredeliti niti, ko je šlo za odkritje povojnih zločinov v Hudi Jami, kjer so bile prav tako sistematične kršene človekove pravice.

Iz Bruslja ni bilo odgovora
Kot je znano, je MSi dober mesec pred volitvami v Evropski parlament pisal tudi njegovemu tedanjemu predsedniku Hansu-Gertu Pötteringu. Vrtovec nam je pojasnil, da odgovora niso dobili, da pa ga to ne čudi, saj v EP prihaja ogromno pisem.

Uradno je Titovo cesto Ljubljana dobila le dan po tem, ko je začel veljati odlok o določitvi imen ter potekov cest in ulic na območju MOL-a. Odlok med drugim določa, da se del Štajerske ceste preimenuje v Titovo, ta pa postane tudi del projektirane "nove Tomačeve ceste" od Žal do križišča s Krajnčevo.

V Ljubljano se vrača tudi Bleiweisova ulica
Odlok določa tudi, da se del Tivolske ceste preimenuje v Bleiweisovo cesto, pri čemer novo poimenovana Bleiweisova cesta poteka od križišča z Aškerčevo in Tržaško cesto proti severozahodu, severu in severovzhodu do križišča Celovške ceste in Gosposvetske ceste. Preostali del Tivolske ceste spremeni potek ceste tako, da ta poteka od križišča Celovške ceste in Gosposvetske ceste do križišča s Slovensko in Dunajsko cesto.

Marjetka Nared
marjetka.nared@rtvslo.si

Ne želimo si referenduma, ker bi to še dodatno pogrelo slovensko javnost in Ljubljano kot tako. Zavedamo se tudi, da referendum stane, zato nam ni v interesu. A če ne bo šlo drugače, ne izključujemo te možnosti.

Jernej Vrtovec za MMC.