Knovs je obravnaval, kako je lahko prišlo do prisluhov sicer nedovoljene komunikacije med slovensko agentko in arbitrom v arbitražnem procesu za določitev meje med Slovenijo in Hrvaško. Foto: BoBo

Predsednik Knovsa je prepričan, da bo javnost na ta način lahko izvedela "vsaj nekatere elemente" dogajanja. Končno poročilo po Toninovih besedah na več kot 150 straneh opisuje, kaj se je dogajalo v primeru prisluhov, po objavi katerih je Hrvaška sporočila, da izstopa iz procesa arbitraže.

Poročilo je sicer zaupne narave, saj bi bilo razkritje celotnega poročila lahko škodljivo za interese Slovenije, so pa zato pripravili javni del poročila, je pojasnil Tonin."V javnem delu smo razkrili tiste stvari, ki ne škodujejo sami državi, pričajo pa zelo jasno o odgovornosti posameznikov, ki so bili vpleteni v ta proces," je povedal Tonin, ki pa imen vendarle ni razkril.

"Vsaj eno osebo smo ujeli na laži"

Na vprašanje o njihovi identiteti je odgovoril le: "Boste prebrali, boste presenečeni. Zagotovo boste lahko videli, da smo vsaj eno osebo ujeli na laži. In to potrjeno s pisnimi mnenji in dokazi vsaj treh državnih institucij." Tako javni del kot celotno poročilo bo komisija državnemu zboru predlagala v obravnavo na decembrski seji, je še napovedal predsednik Knovsa. Javni del poročila naj bi bil v sistemu DZ-ja objavljen na začetku prihodnjega tedna. Pri tem je Tonin izrazil zadovoljstvo, da je bilo poročilo sprejeto brez glasu proti. Poudaril je, da so zadevo obravnavali precej podrobno: "Končno je na enem mestu zbrano, kaj je šlo narobe in kdo je navsezadnje odgovoren, da se je to zgodilo."

Člani komisije so predlog poročila na mizo dobili septembra. Kot je tedaj povedal Tonin, so šli v podrobnosti, niso se spuščali v vrednostne sodbe, so pa zapisali dejstva. Pri pripravi poročila so uporabili magnetograme oz. dobesedne zapise pričanj in dokumentacijo, ki so jo komisiji posredovale druge državne institucije. Zaslišali so tako agentko Simono Drenik kot tedanjega arbitra Jerneja Sekolca, pa tudi tedanjega zunanjega ministra Karla Erjavca in njegovega predhodnika Samuela Žbogarja. Pogovorili so se tudi s tremi direktorji Sove. Javni del poročila naj bi bil po poročanju Televizije Slovenija obremenilen predvsem za Erjavca.

Javnost bo seznanjena z ozadjem afere prisluhi

Nekoliko drugače pa se je razpletlo pri obravnavi poročila v zvezi z domnevnimi zlorabami obveščevalno-varnostne službe ministrstva za obrambo pri odstavitvi nekdanjega poveljnika Poveljstva sil Mihe Škerbinca. Poročilo so člani komisije po besedah Tonina sprejeli, ne pa tudi njegovega javnega dela. Štirje člani komisije so namreč glasovali za, štirje pa proti, kar pomeni, da javni del poročila ni prejel zadostne večine. Kako so glasovali posamezni člani Knovsa, Tonin ni želel razkriti.

Glavni razlog za zavrnitev tega dela poročila Tonin vidi v tem, da so v njem "zbrani nekateri obremenilni dokazi zoper nekatere še aktivne funkcionarje te vlade". V javnem delu poročila bi bile po njegovih besedah objavljene ključne ugotovitve in "pravne utemeljitve, zakaj je pri nekem konkretnem primeru prišlo do kršitve oz. do zlorabe službe".

"Pred Knovs bomo povabili tudi Šarca, Črnčeca in Kozmelja"

V minulih mesecih so odmevali tudi napeti odnosi med Knovsom in Slovensko obveščevalno-varnostno agencijo (Sova), ker ta komisiji ne želi predati dokumentacije v zvezi s kadrovanjem na agenciji, ker zatrjuje, da Knovs za tak nadzor ni pristojen. V središču je zaposlitev Šarčeve znanke na Sovi.

Tonin je na sejo povabil tudi vodjo zakonodajno-pravne službe DZ Natašo Voršič, ki pa je pojasnila, da je na tem področju pravna praznina, saj niti zakon o parlamentarnem nadzoru niti zakon o ustavnem sodišču ne predvidevata tovrstnih primerov. Po mnenju ZPS-ja tako ne obstaja pravna podlaga, po kateri bi se Knovs lahko v tem primeru obrnil na ustavno ali upravno sodišče.

Ima pa po ocenah ZPS-ja nekaj močnih orodij na podlagi zakona o parlamentarnem nadzoru obveščevalnih in varnostnih služb, pa tudi nekaj političnih parlamentarnih orodij, kot sta interpelacija in ustavna obtožba. Vendar pa se Tonin, kot je zatrdil, pri tem zavzema za postopnost.

Pred Knovs bodo tako povabili Rajka Kozmelja, vodjo kadrovske službe na Sovi, vse zaposlene na Sovi, ki so se ukvarjali s primerom zaposlitve Šarčeve znanke, ter tudi njo. Povabili bodo tudi Marjana Šarca, svetovalca v njegovem kabinetu za nacionalno varnost Damirja Črnčeca, župana Občine Škofljica Ivana Jordana in glavno inšpektorico inšpektorata za javni sektor Lidijo Apohal Vučković. Prvi možen termin za zasedanje Knovsa je po Toninovih navedbah 10. december.

"To so orodja, ki nam jih zakon daje, da - če nam je direktor Sove to onemogočil - pridemo do zahtevane dokumentacije v zvezi z zaposlovanjem na Sovi po drugi poti," je pojasnil Tonin. Prav tako bodo inšpektorat za javni sektor, ki preverja zaposlitev Šarčeve znanke, zaprosili, da Knovsu preda vso dokumentacijo v zvezi s tem. Od pričanj so odvisni tudi nadaljnji postopki Knovsa. Tonin je dodal, da bodo ukrepali postopoma, "da na normalen, trezen način pridemo do celovitega civilnega nadzora nad obveščevalnimi in varnostnimi službami".