Türk ima več dve leti časa za pripravo svoje kandidature. Foto: BoBo
Türk ima več dve leti časa za pripravo svoje kandidature. Foto: BoBo
Generalni sekretar ZN-a Ban Ki Moon (na levi) iz Južne Koreje bo ostal na položaju najmanj do konca leta 2016. Foto: BoBo

Kot je po seji vlade dejal direktor urada vlade za komuniciranje Boštjan Lajovic, bo vlada Türku nudila vso vsebinsko podporo, ne bo pa to pomenilo nobenega dodatnega stroška za proračun.

Türk je možnost kandidature nakazal že 20. decembra. V njegovi pisarni so takrat pojasnili, da je Türk "izrazil načelno pripravljenost kandidirati - ko bo čas za to - in ocenjuje, da bi bila ta kandidatura koristna za Republiko Slovenijo". Še isti dan mu je osebno podporo pri kandidaturi izrazila premierka Alenka Bratušek.

Brez podpore državnega aparata ni možnosti uspeha
Brez jasne podpore državnega aparata je nemogoče, da bi kandidatura uspela, je dejal Milan Brglez s fakultete za družbene vede in dodal, da je pomembno, da je Türk v ZN-u v preteklosti že igral neko vlogo. Jasna podpora sicer pomeni, da bi se opozicija in koalicija poenotili o tej temi, kar po Brglezovem mnenju, sicer ni pričakovati, je pa pomembno kako bo deloval državni aparat. "Če je ta podpora jasna, potem obstajajo neke možnosti, da človek v celotnem postopku pride razmeroma daleč. Ali to pomeni, da pride povsem do konca, pa je težko reči," je dejal.

Türkove možnosti so sicer odvisne tudi od drugih kandidatov. Brglez meni, da bo kandidatov več, in to iz različnih regij, za Türka pa je lahko pozitivno tudi to, da regija Vzhodne Evrope, kamor spada tudi Slovenija, svojega generalnega sekretarja še ni imela.

Brglez tudi meni, da je dobro, da ima Slovenija železo v ognju, sploh ob tem, da glede na razmerja sil in najavljene kandidature nekje do leta 2030 sploh ni možnosti, da bi zopet kandidirala za nestalno članico Varnostnega sveta. "Tudi če ta zadeva ne uspe, je to lahko nekaj pozitivnega, nekaj, s čimer diplomacija lahko operira," je pojasnil. Če bi se izkazalo, da realnih možnosti za izvolitev nima, pa bi bilo kandidaturo po besedah Brgleza bolje pravočasno umakniti.

Danilo Türk je leta 1992 postal prvi veleposlanik Slovenije na sedežu ZN-a v New Yorku, kot slovenski veleposlanik pa je v letih 1998 in 1999, ko je bila Slovenija nestalna članica Varnostnega sveta, dvakrat predsedoval temu organu ZN-a. Takratni generalni sekretar ZN-a Kofi Annan je Türka leta 2000 sicer imenoval za svojega pomočnika za politične zadeve, to funkcijo pa je opravljal več kot pet let.

Virant: Podpreti bi morali katerega koli Slovenca
Notranji minister Gregor Virant je pred današnjo sejo vlade spregovoril o kandidaturi in dejal, da bi morali vsi podpreti katerega koli Slovenca, ki bi kandidiral za tako pomembno funkcijo. Ob tem je izrazil obžalovanje, da podpore vlade ni bil deležen tudi evropski poslanec Lojze Peterle, ki je želel nedavno kandidirati za generalnega sekretarja Sveta Evrope.

A Peterletova kandidatura je bila povsem drugačna, je dejal zunanji minister Karl Erjavec. V primeru Peterleta je bila vlada tista, ki bi morala predlagati kandidaturo, Peterle pa je zadnje ure pred iztekom roka podal kandidaturo, ki ni bila obrazložena, je še povedal zunanji minister.

Vladi Türkove kandidature sicer ne bi bilo treba podpreti, ker gre za osebno kandidaturo. A njegovo ministrstvo je vladi predlagalo, da to kandidaturo podpre, saj naj bi bila v interesu Slovenije. Volitve generalnega sekretarja ZN-a bodo šele leta 2016, a je prav, da se pravočasno stori vse, kar se lahko, je dodal Erjavec.

Kmetijski minister Dejan Židan je dejal, da bi bil vesel, če bi Slovenija imela generalnega sekretarja ZN-a.

Na Türkovo kandidaturo so se odzvali tudi v SDS-u, kjer so zapisali:"Kako si drugorazredni kandidat ob podpori vlade, ki ji zaupa vse manj državljanov, predstavlja, da bo branil človekove pravice in temeljne svoboščine po svetu in doma, če zagovarja pozitiven odnos do totalitarnih zločinov."

Ban Ki Moon še najmanj do konca leta 2016
Zdajšnjemu generalnemu sekretarju ZN-a Ban Ki Moonu poteče drugi petletni mandat konec leta 2016. Mandat generalnih sekretarjev traja pet let, število mandatov formalno ni omejeno, a do zdaj še noben generalni sekretar ni bil na položaju dlje kot dva mandata.

V skladu z ustanovno listino ZN-a generalnega sekretarja imenuje Generalna skupščina ZN-a na predlog Varnostnega sveta. Pri izbiri kandidata se med drugim upošteva tudi regionalna porazdelitev, tako da generalni sekretarji prihajajo iz različnih delov sveta, čeprav formalno rotacija ni določena. Vzhodnoevropska skupina, v katero spada Slovenija, do zdaj še ni imela generalnega sekretarja ZN-a.