Poročilo bodo poslali na ministrstvo za zdravje, po uskladitvi pa ga bo obravnaval odbor DZ-ja za zdravstvo. Svet UKC bo vsake tri mesece poročal o tem, kakšne težave so zaznali, pri čemer mora biti zelo jasno navedeno, katere so težave, povezane z upravljanjem, in katere so povezane s stroko, je v izjavi za javnost po obisku kliničnega centra dejal premier Pahor, ki je z ministrom za zdravje Borutom Miklavčičem obiskal največjo domačo zdravstveno ustanovo. Svet bo moral poročati tudi o tem, kako uprava težave rešuje.

UKC Ljubljana se poleg finančnih težav v zadnjem času spopada z vse obsežnejšim prehajanjem bolnikov iz drugih bolnišnic in regij.

Pahor: "Mali čudež"
Dejstvo, da ob nepovečevanju sredstev v javni sektor nista padli kakovost in dostopnost storitev, Pahor označuje za "mali čudež". Ob tem pa dodaja, da lahko čudež zdrži nekaj časa, ne more pa biti večen, zato so potrebne sistemske spremembe. Določene sistemske spremembe bosta sicer prinesla zakon o zdravstveni dejavnosti ter zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ob tem pa je po napovedih premierja treba "iti tudi z vsemi drugimi koraki naprej za to, da bo javni sektor konkurenčen javno-zasebni pobudi ali zasebni pobudi" in da bi bil ob racionalni rabi sredstev učinkovit, uspešen in ugleden.

Predstavniki UKC-ja so premierja pozvali, naj vlada ne skuša pomagati le ljubljanskemu kliničnemu centru, ampak zdravstvu nasploh.

Vsako leto v kliničnem centru hospitalizirajo 105.000 bolnikov in opravijo 750.000 ambulantnih pregledov. 7.500 zaposlenih upravlja s približno pol milijarde evrov zdravstvenega denarja, lani pa sta jim zmanjkala dva milijona evrov.

Vrhunec: Denar naj sledi bolniku
Prehodi bolnikov iz drugih regij se povečujejo in lani je bilo kar 5.000 več tovrstnih bolnikov kot prej, a so finance za UKC ostale enake. Direktor Simon Vrhunec se tako zavzema za dosledno uveljavitev načela, da naj denar sledi bolniku. Tudi letos bodo namreč morali v ljubljanskem kliničnem centru varčevati, kar bo šlo predvsem na račun krajših ležalnih dob, ki so že zdaj najkrajše v državi, zmanjšanja dežurstev in krčenja denarja za klinike. Pri tem Vrhunec opozarja, da razvoj zastaja že dve leti, prav tako ni vlaganja v izobraževanje. Obenem pa je predlagal, da bi se v zdravstveno varstvo namenilo več sredstev. Slovenija namreč namenja 8,3 odstotka BDP-ja za zdravstvo, medtem ko povprečje držav članic Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) znaša deset odstotkov.

Pahor je ob tem dejal, da ni toliko težava višina denarja za zdravstvo, bolj je težava v gospodarnem in pravičnem namenjanju denarja. Dokler denar ni gospodarno in pravično porabljen, do takrat o višji prispevni stopnji ne bomo razmišljali, je sklenil.

Podobnega mnenja je tudi minister Miklavčič. Kot je dejal, v tem trenutku ni niti realne možnosti niti ne potrebe, da bi dodatno obremenjevali stroške dela. Prej bi bilo po njegovem mnenju treba doseči, da v solidarnostnem sistemu, v katerem vsak prispeva določen odstotek svojih bruto osebnih dohodkov za zdravstvo, to vsi izpolnjujejo. Pri tem pa opozoril na "veliko anomalij in nepoštenosti" znotraj sistema. Vlada je odgovorna, da najprej uredi te težave, preden poviša stroške dela, je dejal.

Na seji zdravstvenega sveta pretekli teden je Vrhunec opozoril tudi na to, da bo ljubljanski klinični center ob napovedanih ukrepih zavoda za zdravstveno zavarovanje letos težko posloval pozitivno. Zdravstveni svet je tako pozval ZZZS, naj pripravi programe, ki bodo le selektivno posegali v znižanje cen zdravstvenih storitev, in vzpostavi sistem financiranja, po katerem bo denar sledil bolniku.

Premier in minister tudi v novem urgentnem bloku
Premier in minister sta si ogledala tudi gradbišče novega urgentnega bloka, ki se po enem letu upočasnjenih del zaradi nepripravljene dokumentacije vendarle gradi. V pripravi so tudi že potrebni razpisi, a zaradi omejenih finančnih sredstev potekajo tudi pogovori o racionalnejših nakupih.