Obtoženi vztrajajo, da je treba dokumente, ki razkrivajo poslovanje banke v državni lasti, ki je posredno financirana z denarjem davkoplačevalcev, razkriti. Foto: MMC RTV SLO/Gašper Petovar
Obtoženi vztrajajo, da je treba dokumente, ki razkrivajo poslovanje banke v državni lasti, ki je posredno financirana z denarjem davkoplačevalcev, razkriti. Foto: MMC RTV SLO/Gašper Petovar

Dodal je, da bi to morala potrditi služba, ki je po njegovem naročilu tabele izdelala.

Izdelavo tabel o organizacijski shemi zagorskega podjetja in tabele izpostavljenosti do NLB-ja, ki je kazala posamezne kreditne posle, je naročil, ker je želel izvedeti, "kakšna je shema, katera podjetja so v skupini in kakšne so kapitalske povezanosti."

Veselinovič je med pričanjem na obravnavi proti trojici novinarjev RTV-ja povedal še, da so bile kreditne pogodbe z Ultro sklenjene pred njegovim prihodom na NLB, zato ni seznanjen s tem, kdaj točno so bile sklenjene.

"Ultra ni imela ustrezno zavarovanih kreditov"
Matej Hlebš
, eden izmed obdolženih, je po obravnavi povedal, da so se "dejstva še bolj izkristalizirala, Draško Veselinovič je namreč povedal, da je Ultra imela neka zavarovanja v obliki hipotek in menic, vendar nobeno izmed teh zavarovanj ni ustrezalo merilom Banke Slovenije, po katerih se razvršča kredite v prvovrstne, ustrezne in primerne. Se pravi ničle, tako kot so notri pisale, so pomenile, da to ni ustrezalo tem kriterijem. Vse banke sledijo kriterijem Banke Slovenije in krediti Ultre niso odgovarjali tem trem glavnim kriterijem, niso bili prvovrstno zavarovani, niso bili ustrezno zavarovani in niso bili primerno zavarovani."

"Današnje zaslišanje in celotna razprava kažeta na to, da je RTV Slovenija svoje delo opravila profesionalno, da so naši novinarji podatke preverjali, da smo vse vpletene v zgodbo pozvali, da bi pridobili tudi od njih podatke. Povzemali smo uradne evidence, povzemali smo uradne podatke," je po koncu obravnave povedal nekdanji urednik informativnega programa RTV Slovenija Rajko Gerič, ki je prepričan, da se bo izkazalo, da so novinarji "dobro opravili svoje delo."

Sodni senat je sklenil, da ni potrebe po dodatnih pričanjih. Glavna obravnava bo 4. oktobra.

Postopek sprožila Ultra
Postopek proti trem novinarjem RTV-ja - nekdanjemu uredniku informativnega programa TV Slovenija Rajku Geriču in novinarjema Mateju Hlebšu in Borutu Jancu - ker naj bi z objavo tabel o posojilih NLB-ja podjetju Ultra povzročili poslovno škodo, je sprožilo prav zagorsko podjetje. Lastnik Ultre Miloš Urbanija naj bi med pričanjem na prejšnji obravnavi trdil, da so obdolženi prispevke o posojilih delali zlonamerno in da so želeli podjetju škodovati.

Objava tabel NLB-ja in vladna kriza
Spomnimo: poslovno škodo naj bi novinarji podjetju povzročili z objavo tabel Nove Ljubljanske banke o posojilih Ultri, ki so potrjevale, da je bila zavarovanost posojil označena s šifro "0". Novinarja sta v prispevku trdila, da gre za nezavarovana oz. slabo zavarovana posojila, NLB in Ultra sta to zanikala.

Hlebšev in Jančev prispevek je povzročil večjo vladno krizo, saj je takratni minister za visoko šolstvo in predsednik stranke Zares Gregor Golobič priznal, da je pred državnozborskimi volitvami leta 2008 lagal glede okoli milijon evrov vrednega solastništva v nizozemskem podjetju Ultra Sum, ki je lastnik zagorske Ultre. V medijih je navajal, da je lastnik samo ene delnice Pivovarne Laško.

Predsednik vlade Borut Pahor je takrat dal Golobiču teden časa, da se odloči, ali bo še naprej ostal minister, saj je menil, da se mora Golobič sam odločiti o svojem odhodu. Oglasil se je tudi predsednik republike Danilo Türk, ki je dejal, da je treba človeku, "ki je naredil napako in jo priznal", dati še eno priložnost. Golobič je ostal na ministrskem položaju, ki se mu je odpovedal šele pozneje.

"RTV navajal verodostojen dokument"
Gerič je poudaril, da so potrditev o verodostojnosti dokumenta, ki so ga navajali, dobili med pričanjem predstavnika NLB-ja, kar po Geričevem mnenju pomeni, da je bil ta dokument, ki so ga objavili "z ničlami pri zavarovanjih, pripravljen v NLB-ju na zahtevo predsednika uprave NLB-ja."

Objava takšnih podatkov je po mnenju Rajka Geriča v javnem interesu, "ker če davkoplačevalci plačujemo to banko, jo dokapitaliziramo, potem imamo tudi pravico vedeti, na kakšen način ljudje, nekateri, prihajajo do kreditov v tej banki". Enako o objavi meni Hlebš.