Novinarja in nekdanji odgovorni urednik informativnega programa RTV Slovenija na zatožni klopi, ker naj bi Ultri povzročili poslovno škodo zaradi objave posojil NLB-ja omenjenemu podjetju. Foto: MMC RTV SLO/Gašper Petovar
Novinarja in nekdanji odgovorni urednik informativnega programa RTV Slovenija na zatožni klopi, ker naj bi Ultri povzročili poslovno škodo zaradi objave posojil NLB-ja omenjenemu podjetju. Foto: MMC RTV SLO/Gašper Petovar

Skozi sam proces, parlamentarno preiskavo in delo drugih novinarjev v drugih medijih se je seveda izkazalo, da je tisto, kar smo mi prvi objavili tisti četrtek v Odmevih, vse resnično. Objavili smo tabelo Nove Ljubljanske banke, ki je bila v NLB-ju tudi izdelana. V bistvu smo imeli vso podlago in dokumentacijo, da smo izrekli tisto, kar smo.

Rajko Gerič
Miloš Urbanija
Lastnik Ultre Miloš Urbanija je zaradi pritiskov, ki naj bi jih na podjetje izvajala politika, v DZ-ju napovedal selitev večine podjetja v tujino. "Ne bomo več vaš problem," je napovedal. Foto: MMC RTV SLO
Prispevek iz Odmevov
Izsek iz spornega prispevka v Odmevih. Foto: MMC RTV SLO
Gregor Golobič
Golobič je dokumente o posojilih NLB-ja Ultri označil za ponarejene in predsednika uprave NLB-ja Draška Veselinoviča pozval, naj posreduje "prave". Foto: MMC RTV SLO

Postopek proti trem novinarjem TV Slovenije je sprožilo podjetje Ultra, očita pa jim žaljivo obdolžitev, s katero naj bi podjetju okrnili ugled in poslovanje. Obtožb se branijo nekdanji odgovorni urednik informativnega programa Rajko Gerič ter dva novinarja TV Slovenije, Matej Hlebš in Borut Janc.

Poslovno škodo naj bi podjetju povzročili z objavo tabel Nove Ljubljanske banke o posojilih zagorskemu podjetju. Te so potrjevale, da je bila zavarovanost posojil označena s šifro "0". Novinarja sta zatrdila, da gre za nezavarovana oz. slabo zavarovana posojila, NLB inr Ultra pa sta to zanikala. Solastnik podjetja Ultra je sicer minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregor Golobič. Ta posojila preiskuje tudi parlamentarna preiskovalna komisija.

Sodišče je vpletenim strankam določilo 10. maj kot rok za izvedbo zunajsodne poravnave. Če poravnave ne bo, se bo začela glavna obravnava.

"Za naše trditve smo imeli vso podlago"
Gerič je po obravnavi pojasnil, da vsi trije vztrajajo, da so podatki, ki so jih navedli v prispevkih, resnični. "Skozi sam proces, parlamentarno preiskavo in delo drugih novinarjev v drugih medijih se je seveda izkazalo, da je tisto, kar smo mi prvi objavili tisti četrtek v Odmevih, vse resnično. Objavili smo tabelo Nove Ljubljanske banke, ki je bila v NLB-ju tudi izdelana. V bistvu smo imeli vso podlago in dokumentacijo, da smo izrekli tisto, kar smo," je poudaril.
Glede morebitne poravnave je dejal, da ne ve, kakšen bo predlog nasprotne strani. "Če bi nasprotna stran zahtevala, da se kakršna koli izjava, ki smo jo objavili, umakne oz. da bi jo mi sami priznali za neresnično, do tega seveda ne more priti, ker vztrajamo, da je bilo vse, kar smo objavili, v tistem trenutku resnično oz. smo imeli podlago za takšne trditve," je zatrdil.

Je poslovna škoda nastala zaradi Golobičevega prikrivanja lastništva v Ultri?
"Poročanje o nezavarovanih kreditih se mi zdi sporno predvsem za banko, ne za podjetja. Ultra se sklicuje na neko domnevno škodo, ki naj bi nastala zaradi našega poročanja. Kakšna škoda naj nastane podjetju, ki posluje preko javnih razpisov? To ni, recimo, neka trgovina, kjer se kupec lahko na individualni ravni odloča, da ne bo več šel v to trgovino. Tukaj bi moralo priti do tega, da bi neki naročnik rekel: 'Zaradi domnevno neustrezno zavarovanih kreditov ne želimo poslovati s tem podjetjem.' To pa mislim, da se ne bi zgodilo," je dejal Hlebš.
Verjame pa, da je dejansko lahko upadlo poslovanje Ultre, "vendar z drugega naslova, namreč prikrivanja solastništva ministra Golobiča". Po njegovih besedah je bilo za slovensko javnost sporno to, da se je razvedelo, da je minister za visoko šolstvo Gregor Golobič solastnik podjetja, ki sodeluje na javnih razpisih.
Sporni prispevek (dostopen v videoarhivu) sta 28. maja 2009 Hlebš in Janc pripravila za Odmeve. V njem sta razkrila lastniško strukturo Ultre in njene izpostave v tujini. Vsa z Ultro povezana podjetja so dobila 21,6 milijona evrov nezavarovanih posojil pri NLB-ju, sta poročala. V NLB-ju so takrat odvrnili, da je banka do Ultre izpostavljena v znesku 5,7 milijona evrov, vse naložbe pa naj bi bile ustrezno zavarovane. Direktor podjetja Ultra Gregor Breznik je po drugi strani zatrdil, da ima Ultra pri NLB-ju 3,9 milijona evrov posojil, celotna skupina pa 5,9 milijona evrov.
Golobič se je takrat odzval z besedami, da je Hlebš "v nasprotju z vsemi načeli profesionalne novinarske etike" v prispevku navedel "niz lažnivih trditev z namenom politične diskvalifikacije in poskusa preusmerjanja pozornosti oziroma preprečevanja nadaljnjega razkrivanja spornih početij uprav bank, njihovih nadzornih svetov in prejšnje vlade, k čemur je zavezana stranka Zares".
Ne samo, da posojila niso bila neustrezno zavarovana, Golobič je zatrdil, da je NLB - še posebej v času predsednika uprave Marjana Kramarja - od Ultre zahteval strožja zavarovanja. Še mesec predtem pa je lastnik Ultre Miloš Urbanija nasprotno zatrdil, da NLB v Kramarjevem času z Ultro ni posloval: "Dolgoročni krediti so bili pridobljeni pred prihodom Kramarja, kratkoročni kredit pa po njegovem odhodu." Urbanija je tudi potrdil, da je Kramar njegov osebni prijatelj, a hkrati je zatrdil, da to s posojili ni povezano.

Razkritje deleža, Golobič se javno opraviči za laž
Iz tega je vzniknila nova afera. Z razkritjem lastniške strukture z Ultro povezanih podjetij se je izkazalo, da je Golobič lastnik približno petodstotnega deleža v "offshore" nizozemskem podjetju Ultra Sum, ki je 70-odstotni lastnik zagorske Ultre. Pred tem je namreč Golobič v medijih navajal le, da je lastnik ene delnice Pivovarne Laško, ni pa razkril svojega deleža v Ultri. Junija 2009 je Golobič po razkritjih medijev priznal, da je lagal, ko je zanikal ta lastniški delež. Pojasnil je, da to ni bil poskus prikrivanja, temveč je le želel, da Ultra ne bi postala tarča predvolilnih obračunavanj. "To je bila napaka, za katero se opravičujem in jo obžalujem," je takrat dejal.

Vzel si je teden dni za premislek o morebitnem odstopu, predsednik države Danilo Türk pa je dejal, da mu je treba dati še eno priložnost. Vseeno pa sta Breznik in Golobič vsak po svoje pojasnila potek pridobitve deleža. Prvi je zatrdil, da so bili deleži "podeljeni z vidika stimulacije vodstva podjetja", drugi pa, da je delež plačal. Način pridobitve deleža je preiskoval Durs. Ta delež je v poročilu Kosovi protikorupcijski komisiji Golobič ovrednotil z 2.500 evri.
Častno razsodišče Društva novinarjev je leta 2009 razsodilo, da je Hlebš kršil novinarski kodeks, ker ni dovolj preveril informacij o domnevno nezavarovanih posojilih Ultri. Hlebš je razodbo označil za manipulacijo.
O posojilih tudi preiskovalna komisija DZ-ja
Na zahtevo opozicije je julija 2009 državni zbor ustanovil preiskovalno komisijo, katere namen je preiskati sum "klientelizma in koruptivnega ravnanja Golobiča", med drugim tudi "za pridobitev slabo zavarovanih posojil, ki so bila odobrena s strani NLB za gospodarske družbe v skupini Ultra, utaje davkov ter neupravičene pridobitve statusa kmeta". Komisija še vedno deluje in je te dni po grožnji s sodno izvršbo prejela dokumente Mobitela o poslovnem sodelovanju z Ultro.

Skozi sam proces, parlamentarno preiskavo in delo drugih novinarjev v drugih medijih se je seveda izkazalo, da je tisto, kar smo mi prvi objavili tisti četrtek v Odmevih, vse resnično. Objavili smo tabelo Nove Ljubljanske banke, ki je bila v NLB-ju tudi izdelana. V bistvu smo imeli vso podlago in dokumentacijo, da smo izrekli tisto, kar smo.

Rajko Gerič