Prizor izpred 25 let, ko so zadnji vojaki JLA zapuščali Slovenijo. Na fotografiji vojak nadzoruje natovarjanje tankov. Foto: BoBo
Prizor izpred 25 let, ko so zadnji vojaki JLA zapuščali Slovenijo. Na fotografiji vojak nadzoruje natovarjanje tankov. Foto: BoBo
Vojko Obrulj
Obrulju je bilo "takoj jasno", na katero stran se je treba postaviti. Foto: BoBo/Borut Živulović

spominjal Vojko Obrulj, član teritorialne obrambe.
Kot mlad častnik jugoslovanske vojaške policije je Vojko Obrulj prešel na stran teritorialne obrambe (TO) in v zadnjih oktobrskih dneh leta 1991 varoval umik Jugoslovanske ljudske armade (JLA). Kot se je spomnil na omizju Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO), je odhajajoča vojska tedaj doživljala kolaps in to je bil začetek njenega konca.

Ob odhodu iz Slovenije se je JLA moral soočati s tem, da je bila poražen in da se je moral odločiti, ali naj se še naprej ukvarja s Slovenijo, pa je ocenil tedanji minister za notranje zadeve Igor Bavčar.

Če jih je JLA podcenjeval, saj je bila prepričan, da se Slovenci niso sposobni operativno zoperstaviti takšni vojaški sili, pa je slovenska stran pokazala nasprotno in ves čas spopada nadzirala ozemlje. V JLA so ocenili, da Slovenije enostavno ni mogoče več osvojiti, je še povedal Bavčar. Kot je dodal, je taista jugoslovanska vojska nato odšla na nova bojišča.

Krkovič: Treba je bilo usposobiti profesionalce
Stvari pa seveda niso bile tako preproste. Poveljnik brigade MORiS v času vojne Tone Krkovič je navedel, da veliko častnikov ni povsem verjelo obljubam brionskega sporazuma, zato so dobili nalogo, da usposobijo dodatno formacijo tisoč profesionalcev in vzpostavijo potrebno infrastrukturo za morebiten nov spopad z JLA. Vsi so se zavedali, da bi se armija v tem primeru zavedela slabosti svojega ravnanja v prvem konfliktu.

Janša: Podlaga je bil sklep predsedstva SFRJ-ja
Tedanji minister za obrambo Janez Janša je opozoril, da brionski sporazum kot tak ni predvideval umika JLA, pač pa je bila podlaga zanj sklep predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ), ki ga je vojaški vrh predlagal deloma pod vplivom Srbije z namenom, da okrepi enote ob mejah t. i. Velike Srbije, deloma pa je šlo za oceno vojaškega vrha, da ni bilo mogoče ponovno vzpostaviti enot JLA v Sloveniji.

Te enote so bile namreč v razsulu. "V prvih šestih dneh vojne so namreč izgubili tretjino moštva," je pojasnil Janša. Delno so pripadnike JLA zajeli, delno pa so sami dezertirali. Je pa res, da je bilo tudi iz informacij, ki so jih prestregli, jasno, da je vsaj del vojske računal s tem, da se bo vojska po "obračunu" s Hrvaško vrnila v Slovenijo, je dejal.

Zaprisegli so "v vojnih razmerah"
Sogovorniki so sicer obudili spomin tudi na druge vidike tistega obdobja. Tako je Janša na vprašanje, kdaj je začutil, da so bili v vojni, spomnil, da so člani tedanje slovenske vlade na neki način prisegli že v vojnih razmerah. Za Bavčarja pa se je to zgodilo, ko je postalo jasno, da JLA prevzema orožje TO-ja.

Janša je ob tem zatrdil, da je tedanji predsednik predsedstva Milan Kučan zavlačeval z izdajo ukaza o prepovedi predaje orožja, zaradi česar je bilo po Janševih besedah odpeljanih vsaj še 10.000 kosov orožja več, kot bi ga bilo sicer.

Obrulj: Jasno mi je bilo, na katero stran
Če za Obrulja to ni bila vojna, kot so se je učili iz priročnikov, mu je bilo vseeno takoj jasno, na katero stran se mora postaviti. Tudi znotraj MORiS-a pa je bila potrebna diferenciacija med zvestobo partiji in zvestobo domovini, je povedal Krkovič. Če je taka diferenciacija po eni strani pripeljala do temeljite redukcije moštva, pa je bila zato kakovost enote toliko boljša, je ocenil.

Krkovič je komentiral tudi nedavno arhiviranje sodnega postopka proti njemu zaradi sestrelitve helikopterja JLA. Kot je dejal, so njegovi občutki zdaj lažji, vendar zgodbe še ni konec. O nadaljnjih korakih, ki bodo sledili dokončni odločitvi sodišča, bo tako v prihodnjih dneh spregovoril na novinarski konferenci, je napovedal.