Ivan Zidar. Foto: BoBo
Ivan Zidar. Foto: BoBo

Ivan Zidar se je rodil leta 1938. Tri desetletja pozneje je diplomiral na ljubljanski fakulteti za strojništvo. Njegova pot se je začela hitro vzpenjati prek podjetij Slovenija ceste, kjer je pri 36 letih postal direktor, pa Mehanični obrati, sredi sedemdesetih je vodil tudi Poslovno združenje gradbenih podjetij za izgradnjo avtocest in hidroelektrarn, v katero so bila združena podjetja Primorje Ajdovščina, Gradis in Slovenija ceste.

Deset let po diplomi je prejel najvišje priznanje Gospodarske zbornice Jugoslavije – gospodarstvenik leta, kar je bila le ena od več nagrad, ki so mu jih namenili v času njegove kariere.

Direktor SCT-ja, družbe, v katero se je združilo več podjetij, je postal leta 1980. Ta je z nekaj prilagoditvami preživel tudi sušno obdobje po osamosvojitvi države, potem pa je družba doživela nov razcvet, ko se je Slovenija lotila gradnje avtocestnega križa, levji delež posla pa je šel prav SCT.

Leta 1999 se je SCT preoblikoval v delniško družbo. Zidar je kmalu začel odkupovati delnice podjetja in do leta 2003 uspešno končal delavsko-menedžerski odkup družbe ter pozneje prek družb Delfi in SCT holding začel sam obvladovati vse večji lastniški delež.

Obdobje je bilo povezano s številnimi aferami. Leta 2001 se je začela afera Disketa, saj je po odprtju ponudb na Darsu nekdo zamenjal disketo, priloženo SCT-jevi ponudbi. Zaradi preširokega kroga osumljencev je bila kriminalistična preiskava ustavljena.

SCT - nekoč zgodba o uspehu, danes ruševina na smetišču zgodovine

Leta 2008 se je začela afera, ki je prispevala k padcu "gradbenega barona". Zidarja so preiskali kriminalisti zaradi nepravilnosti pri razpisu, povezanem z gradnjo kontrolnega stolpa na brniškem letališču. Izbruhnila je afera Čista lopata. Vse hitreje se je krhal tudi ugled SCT-ja zaradi številnih aneksov k pogodbam, na primer pri gradnji šentviškega predora ali onkološkega inštituta, pa tudi zaradi razkritja kartelnega dogovora iz leta 1998, kjer naj bi si velika gradbena podjetja razdelila posle pri obsežnih gradbenih projektih v Sloveniji.

Stanje v SCT-ju se je med gospodarsko krizo vse hitreje slabšalo. Zadnja rešilna bilka je bila pogodba s takratno libijsko vlado na čelu z Moamerjem Gadafijem, ker SCT ni mogel dobiti bančnih garancij, je posel padel v vodo. Podjetje je leta 2011 uradno končalo v stečaju s stotinami milijonov evrov dolgov.

Leta 2013 je postala pravnomočna sodba, ki je Zidarja in še sedem soobtoženih v zgoraj omenjeni aferi Čista lopata spoznala za krive. Obsojeni so bili na zaporne kazni. Zidar je nikoli ni prestajal zaradi zdravstvenih razlogov.