Mariborska univerza se tako kot druge slovenske univerze spopada s precejšnjimi denarnimi težavami. Foto: BoBo
Mariborska univerza se tako kot druge slovenske univerze spopada s precejšnjimi denarnimi težavami. Foto: BoBo

Potem ko so pred nekaj tedni predstavili kritično finančno sliko na ljubljanski univerzi, je "grozljivo" finančno stanje svoje univerze potrdil tudi Rebolj. "Podfinancirani smo za približno 20 odstotkov, ko govorimo o sredstvih za izvajanje akreditiranih razpisanih študijskih programov. Takšno stanje je morda mogoče preživeti leto ali dve, a to zdaj postaja stalnica," je pojasnil. "Ne smemo si privoščiti, da bi prišli v negativno stanje kot institucija, saj potem ne moremo več kandidirati na razpisih. To je potop," je posvaril.

Po njegovih besedah se bo država morala začeti zavedati pomena visokega šolstva in znanosti. "Večina modrih držav je v krizi spoznala, da je prav v takšnem času treba vlagati v to. Znanje, nove ideje, nove tehnologije nas lahko popeljejo iz krize. Če pa bomo rezali na teh področjih, se bojim, da bo samo še slabše," je dejal.

Po besedah vodje kabineta rektorja Jožeta Furmana jim je doslej uspelo obvladati finančni položaj izključno zaradi strogega varčevanja, kar se najbolj odraža pri obnovi opreme in materiala za izvajanje pedagoškega in raziskovalnega dela ter na vzdrževanju objektov.

Pozitivno leto, a varčevanje ni dolgoročno vzdržno
Po predvidevanjih bo mariborska univerza kot celota poslovno leto končala pozitivno, vendar to ne pomeni, da določene fakultete nimajo velikih likvidnostnih težav. Doslej so jih reševali predvsem z notranjimi posojili in začasnim prerazporejanjem denarja. "Jasno pa je, da takšni ukrepi ne morejo biti razvojno naravnani in gredo predvsem v smeri zagotavljanja preživetja univerze," je dodal Furman.

K težavnemu stanju na univerzi je poleg spremenjenega načina financiranja veliko prispevalo tudi neustrezno financiranje bolonjske reforme. Furman je hkrati opozoril še, da gre 90 odstotkov denarja za plače, zato varčevanje z materialnimi stroški.
"Že dejstvo, da je več kot 90 odstotkov denarja, namenjenega izvajanju študijskega procesa, porabljenega izključno za plače, kaže na to, da z varčevalnimi ukrepi, ki se večinoma nanašajo na zniževanje materialnih stroškov, ne moremo več slediti stopnji letnega krčenja denarja, kot je bila določena v zadnjih treh letih. Zato tudi na tem mestu opozarjamo, da nadaljnjega zniževanja obsega denarja Univerza v Mariboru kot tudi vse druge ne more prenesti," je še navedel Furman.