Tretji sveženj ukrepov je predstavila skupina pod vodstvom ministra za razvoj in evropske zadeve Mitja Gasparija (na fotografiji). Foto: MMC RTV SLO
Tretji sveženj ukrepov je predstavila skupina pod vodstvom ministra za razvoj in evropske zadeve Mitja Gasparija (na fotografiji). Foto: MMC RTV SLO
Vlada bo tretji sveženj sprejela šele, ko bo prerešetana na ESS-ju. Foto: MMC RTV SLO/Sabina Zonta
Predloge zakonov bodo pripravile delovne skupine, sestavljene iz socialnih partnerjev in ministrstev. Foto: MMC RTV SLO

Z novimi kratkoročnimi ukrepi želi vlada racionalizirati javnofinančne izdatke in ublažiti povečanje primanjkljaja.

Tretji sveženj se predstavi

V DZ nameravajo ukrepe poslati skupaj s predlogom novega rebalansa letošnjega državnega proračuna. Socialni partnerji, združeni v Ekonomsko-socialnem svetu, so se sicer danes seznanili s predlogi novih ukrepov s področja zaposlovanja in sociale, pa tudi gospodarskega razvoja ter javnega sektorja.

Vse to so kratkoročni ukrepi, sledijo pa še predlogi strukturnih reform, ki naj bi jih začeli postopoma uveljavljati v letu 2010. Po besedah ministra za razvoj in evropske zadeve gradivo namenoma ni napisano v dokončni obliki, ker bodo ukrepe še usklajevali s socialnimi partnerji.

14 dni za preučitev predlogov
Predlog ukrepov je na seji ESS-ja Gaspari predstavil skupaj z ministroma za gospodarstvo in za delo Matejem Lahovnikom in Ivanom Svetlikom. Socialni partnerji jih bodo preučevali 14 dni, že prihodnji teden pa bodo določili, kateri med njimi bodo imeli prednost.

Med najpomembnejšimi predlaganimi ukrepi je Gaspari izpostavil sprejem treh novih zakonov: o zagotavljanju subvencij delodajalcem za zaposlene, ki so napoteni na čakanje na delo, o enotni solidarnostni pomoči socialno ogroženim ter o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev; poleg tega pa še povečanje spodbud podjetniškemu sektorju, uveljavitev ukrepa pomoči malih vrednosti podjetjem, dokapitalizacijo Stanovanjskega sklada RS ter rebalans finančnih načrtov javnih zavodov. Ostali predlogi bodo lahko v DZ sprejeti v jesenskih mesecih, je dejal.

Kot je pojasnil predsednik sindikata Pergam Dušan Rebolj, ukrepi še niso dorečeni in šele pri pripravi zakonov se bo pokazalo, ali jih je mogoče podpreti. S tem se je strinjal tudi minister Svetlik in dodal, da je vlada sicer predstavila jasne ideje, kako se spopasti s posledicami krize.

Rebolj: Predloge imajo tudi sindikati
In če Svetlik meni, da so bili socialni partnerji s predlogi zadovoljni, Rebolj dodaja, da imajo nekatere rešitve na zalogi tudi sindikati.

UKREPI:
-uvedba subvencij delodajalcu za zaposlene, ki so napoteni na "čakanje na delo" (delodajalec bi lahko delavce, namesto da jih odpusti, napotil na čakanje na delo za obdobje največ devetih mesecev - sindikati bi obdobje podaljšali na leto dni);
- spremembe že uveljavljenega subvencioniranja skrajšanega delovnega časa (do subvencij bi bili upravičeni le v podjetjih, ki bi delovnik skrajšala na 36 ur tedensko, ne pa več tudi na 32 ur - sindikati menijo, da je treba pri tem rešiti vprašanje, kako bi te subvencije dobili delavci);
- podaljšanja delovne dobe med predlogi NI, predlagana pa je pokojninska reforma (starost za upokojitev naj se določi v kombinaciji z delovno dobo, za predčasno oz. poznejšo upokojitev pa se določi bonuse in maluse).

Kot je znano, je vlada zaradi poslabšanja gospodarskih napovedi sklenila nov, že tretji sveženj ukrepov za odpravo posledic krize. Zamisli, vezane na praktične in strukturne reforme, naj bi vlada predstavila že v sredo, a je bila seja ESS-ja odpovedana. Predstavitev je bila nato brez podrobnosti predstavljena na konferenci razvojnega dialoga. Intenzivno so bili tako predlogi javno "prerešetani" šele danes. Nekatere med njimi predstavljamo v zgornjem okvirčku.

Pahor: Dobri tudi prejšnji ukrepi, a nimajo hitrega učinka
Premier Borut Pahor meni, da so dobri tudi dozdajšnji ukrepi, da pa učinki, žal, niso tako hitri, kot so računali. Po drugi strani je vnovič opozoril, da bi zaletava fiskalna politika lahko povzročila velik proračunski primanjkljaj, koristi pa ne bi bilo nobene. Napovedal je pomoč podjetjem s perspektivo in pomoč zaposlenim v drugih podjetjih, je poročal Radio Slovenija.

ZDS k novemu socialnemu sporazumu pozval že oktobra
Na seji ESS-ja je sicer beseda tekla tudi o novem socialnem sporazumu. Veljavnost zdajšnjega naj bi se iztekla z letošnjim letom, a so v Združenju delodajalcev Slovenije zaradi izbruha krize že oktobra pozvali k pripravi novega. Pri tem so opozorili, da je bil veljavni sporazum sprejet v povsem drugačnih razmerah, kot smo jim priča danes. Socialne partnerje zato pozivajo k njegovi čimprejšnji prenovi v skladu z aktualnimi razmerami.

M. N./ A. S.

Z novimi kratkoročnimi ukrepi želi vlada racionalizirati javnofinančne izdatke in ublažiti povečanje primanjkljaja.

Tretji sveženj se predstavi