Republiški izpitni center zavrača razkritje prejemnikov honorarjev. Foto:
Republiški izpitni center zavrača razkritje prejemnikov honorarjev. Foto:
Sodba upravnega sodišča
Uporavno sodišče je dvakrat zavrnilo razkrtije prejemnikov honorarjev iz javnih sredstev.

Pri objavi največjih prejemnikov avtorskih honorarjev iz javnih sredstev gre sicer za obdelavo osebnih podatkov, vendar pa ta ni v neskladju z določili Zakona o varstvu osebnih podatkov. V konkretnem primeru tako ne moremo govoriti o zlorabi pravice posameznika do varstva osebnih podatkov. Gre namreč za podatke o porabi javnih sredstev, za razkritje katerih pa je Komisija za preprečevanje korupcije tudi ustrezno ovrednotila javni interes.

Informacijska pooblaščenka ob razkritju honorarjev

Na republiškem izpitnem centru so bili tudi sami presenečeni nad zneski avtorskih zaslužkov, ki so si jih izplačali nekateri univerzitetni profesorji. ”Nisem si predstavljal, da se lahko kakšne stvari tako izplačujejo,” pravi direktor dr. Darko Zupanc. Tudi sam je med navišjimi plačniki avtorskih in drugih honorarjev, ki jih je v zadnjih treh letih izplačal 4,5 milijona evrov. Ta številka pa se je delila na 2.539 oseb, kar v povprečju pomeni letno slabih 600 evrov na osebo.

RIC honorarjev poimensko ne bo razkrival
Številke utemeljuje s številnimi sodelavci, ki jih potrebujejo večinoma le nekaj dni letno - za pripravo in ocenjevanje mature in zunanje preverjanje znanj v osnovnih šolah. Predsednik komisije za preprečevanje korupcije Boris Štefanec za primer ministrice v odstopu dejal: "Tisti trenutek, ko je dobila plačilo na transakcijski račun, so ta sredstva postala javna sredstva." Naj sam razkrije vse podatke, zdaj pravi direktor RIC, ki napoveduje, da sam ne bo poimensko razkril honorarnih prejemnikov javnih sredstev, saj ne želi, da se znajde v sodnih postopkih zaradi morebitnega nezakonitega razkritja. Sodišče mu je pri tem pred tremi leti enkrat že pritrdilo.

Leta 2008 so starši ene od udeleženk mature zahtevali, naj izpitni center razkrije identiteto njenega ocenjevalca. Ko so željo prosilcev zavrnili, je informacijska pooblaščenka z odločbo zahtevala posredovanje podatkov, saj se načelo preglednosti ne more raztezati samo na delo javnih uslužbencev, temveč na “vsakogar, ki v imenu in za račun organa opravlja javnopravne naloge, ki spadajo v delovno področje organa”.

Sodišče: Ne gre za podatke javnih funkcionarjev ali uslužbencev
Tri leta pozneje pa je upravno sodišče presodilo prav nasprotno. “Ocenjevanje znanja kandidatov na maturi s strani ocenjevalca (oziroma izvedencev je dejavnost strokovne narave (lex artis), ki ni neposredno kakorkoli povezana z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, kot zmotno navaja tožena stranka (informacijska pooblaščenka, op. a.),” je v sodbo zapisala predsednica senata Liljana Polanec. Informacijski pooblaščenki je sodišče naložilo pripravo nove odločbe in povračilo stroškov za sodni postopek.

Javna sredstva ne pomenijo poimenske navedbe prejemnikov
Primerljivo je sodišče ugotovilo tudi v primeru, ko je zavrnilo zahtevo za razkritje recenzenta Javne agencije za raziskovalno dejavnost, ki je ocenjeval znanstvene projekte. “Sodišče meni, da recenzenti ne opravljajo javne funkcije, saj se pojem javne funkcije nanaša le na tiste osebe, ki so funkcionarji v državnih organih (npr. poslanci, ministri, sodniki, ipd.), recenzenti pa so znanstveniki z različnih področij, torej opravljajo javno službo, ne pa javne funkcije. Res je sicer, da recenzenti prejmejo za svoje delo plačilo iz javnih sredstev, vendar pa po mnenju sodišča to še ne pomeni, da je zaradi tega treba vsak posamezni projekt navesti, kateri poimensko določeni recenzent je dobil določeno višino sredstev,” je v sodbi zapisala septembra 2012 zapisala predsednica senata Darinka Dekleva Marguč.

Sodišče se je postavilo na stališče, da je smiselno razkriti skupne zneske javne porabe v projektu in sodelujoče, ne pa tudi, koliko denarja je vsak od sodelujočih prejel. Tudi zato pri republiškem izpitnem centru vztrajajo, da natančnih podatkov, kako so med honorarne sodelavce v zadnjih treh letih delili 4,5 milijona evrov, ne bodo razkrili javnosti.

Zdravstveni dom Ljubljana, ministrstvo za obrambo ...
S prošnjami po podatkih o sklenjenih avtorskih pogodbah smo se med drugim obrnili tudi na Zdravstveni dom Ljubljana in na ministrstvo za obrambo. Iz zdravstvenega doma smo tako prejeli podatke o posameznih zneskih, ne pa tudi imen. "Seznam, ki smo vam ga posredovali, vsebuje vse potrebne podatke glede izplačil po avtorskih in podjemnih pogodbah, razen imen in priimkov prejemnikov. V ZD Ljubljana ne želimo objavljati imen in priimkov naših zaposlenih oz. zunanjih izvajalcev v medijih brez njihove privolitve. V kolikor bi se naši zaposleni in zunanji izvajalci strinjali, pa lahko te podatke osebno vpogledate v našem zavodu," so na naše dodatno poizvedovanje odgovorili.
Zanimivo, ministrstvo za obrambo je ob zneskih posredovalo tudi imena prejemnikov honorarjev, ki so javni uslužbenci. Imena izvajalcev, ki niso javni uslužbenci, so izločili.

Več v današnji Tarči
Kaj je prav in kaj ne, bomo razčistili v soočenju v četrtek v Tarči, ko bomo v studiu gostili ministrico za šolstvo v odstopu Stanko Setnikar Cankar, predsednika protikorupcijske komisije Borisa Štefaneca, ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja, rektorja Univerze v Ljubljani Ivana Svetlika, dekanko ljubljanske ekonomske fakultete Metko Tekavčič, informacijsko pooblaščenko Mojco Prelesnik, Metko Zorec, eno izmed učiteljic, ki so na premierja napisale protestno pismo in v njem zapisale, da se poniževanje slovenskih učiteljev stopnjuje, ter predsednika visokošolskega sindikata Marka Marinčiča.

TARČA, OB 20. URI NA PRVEM

Pri objavi največjih prejemnikov avtorskih honorarjev iz javnih sredstev gre sicer za obdelavo osebnih podatkov, vendar pa ta ni v neskladju z določili Zakona o varstvu osebnih podatkov. V konkretnem primeru tako ne moremo govoriti o zlorabi pravice posameznika do varstva osebnih podatkov. Gre namreč za podatke o porabi javnih sredstev, za razkritje katerih pa je Komisija za preprečevanje korupcije tudi ustrezno ovrednotila javni interes.

Informacijska pooblaščenka ob razkritju honorarjev