DZ mora neskladje odpraviti v šestih mesecih, je odločilo ustavno sodišče. Foto: MMC RTV SLO/Aljoša Masten
DZ mora neskladje odpraviti v šestih mesecih, je odločilo ustavno sodišče. Foto: MMC RTV SLO/Aljoša Masten
Istospolni par
Neustavnost mora država odpraviti v šestih mesecih. Foto: EPA


DZ mora neskladje odpraviti v šestih mesecih po objavi odločbe v Uradnem listu. Do odprave neskladja pa veljajo za dedovanje med istospolno usmerjenima partnerjema v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki pa nista sklenila partnerske skupnosti po zakonu o registraciji istospolne partnerske skupnosti, enaka pravila, kot veljajo po veljavni zakonski ureditvi za dedovanje med zunajzakonskima partnerjema, je zapisano v ustavni odločbi.
Blažič: Odločba ustavnega sodišča je zgodovinska
Aktivist za pravice istospolno usmerjenih Mitja Blažič je odločbo ustavnega sodišča, da je ureditev dedovanja zaradi različne obravnave zunajpartnerske raznospolne skupnosti in zunajpartnerske istospolne skupnosti neustavna, ocenil za zgodovinsko. Zato je skrajni čas za sistematično odpravo sistemske diskriminacije istospolno usmerjenih pri nas.

"Že ves čas opozarjamo, da je pri nas cela vrsta zakonov, ki je diskriminatornih v smislu socialnih pravic za istospolne pare," je poudaril Blažič. Hkrati pa opozarja, da so minila že skoraj štiri leta, odkar je ustavno sodišče prav tako kot neustavno označilo določbo zakona o registraciji istospolne partnerske skupnosti, ki govori o dedovanju, a se ni še spremenilo nič.

"Ne vem, koliko takšnih odločb še potrebujemo, da nam bo enkrat postalo jasno, da je treba odpraviti sistemsko diskriminacijo istospolnih parov," je izpostavil Blažič. To bi lahko uspešno opravil družinski zakonik, ki pa je lani padel na referendumu.

Blažič meni, da bi bilo diskriminacijo istospolno usmerjenih najbolje rešiti s krovnim zakonom, ki bi dal socialne pravice vsem, ne glede na spolno usmerjenost.

Dva sodnika proti odpravi neustavnosti, sedem za
Da je zakon neustaven je "ugotovilo" sedem ustavnih sodnikov, proti pa sta glasovala sodnica Marta Klampfer in sodnik Miroslav Mozetič. Sodnica Dunja Jadek Pensa pa je podala delno pritrdilno in delno odklonilno mnenje, saj je glasovala proti določilu, da se do odprave neustavnosti za zunajzakonske istospolne skupnosti uporabljajo enaka pravila kot veljajo za raznospolne. Pritrdilni ločeni mnenji pa sta dala sodnika Jadranka Sovdat in Jan Zobec.

Ustavno sodišče za presojo potrebovalo dve leti
Ustavno sodišče je za svojo odločbo potrebovalo kar dve leti. Marca 2011 je namreč koprsko okrožno sodišče ugotovilo, da je ureditev dedovanja po zakonu o registraciji istospolne partnerske skupnosti protiustavna, zadeva pa je nato romala na ustavno sodišče.

Tožba zaradi dedovanja po pokojni neregistrirani partnerici
Na koprskem okrožnem sodišču je bila vložena tožba zaradi ugotovitve dedne pravice po pokojni istospolni partnerici. Partnerici sicer nista bili registrirani, kljub temu pa je tožeča stranka želela uveljavljati dedno pravico s tem, da je z istospolno partnerico živela v dalj časa trajajoči življenjski istospolni partnerski skupnosti.

Tožeča stranka se je pri tem sklicevala na odločbo ustavnega sodišča, ki je novembra 2009 odločilo, da je 22. člen zakona o registraciji istospolne partnerske skupnosti v neskladju z ustavo. Do odprave tega neskladja pa po odločbi za dedovanje med registriranima partnerjema v istospolni skupnosti veljajo enaka pravila kot med zakoncema po zakonu o dedovanju.

Po mnenju koprskega sodišča je tedanja zakonska ureditev pomenila diskriminacijo partnerjev dalj časa trajajoče neregistrirane istospolne partnerske skupnosti v primerjavi s partnerjema v neregistrirani heteroseksualni skupnosti.

Sodišče je za mnenje zaprosilo tudi tedanjo Pahorjevo vlado. Poleg 22. člena zakona o registraciji istospolne partnerske skupnosti je bil za koprsko sodišče protiustaven tudi drugi odstavek 10. člena zakona o dedovanju.

Zakonodaja ni bila spremenjena zaradi padca družinskega zakona
Pahorjeva vlada je pritrdila mnenju sodišča. Problematiko pa je želela rešiti z novelo družinskega zakonika, ki pa je bil zavrnjena na referendumu.