V državnem zboru poudarjajo, da dejstvo, da se parlamentarne počitnice vsako leto začno sredi julija in trajajo do začetka septembra, ne bo imelo bistvenega vpliva na postopke, ki morajo slediti parlamentarnim volitvam.

"Parlamentarne počitnice pomenijo zgolj to, da ne potekajo redne seje državnega zbora, in ne to, da gredo poslanci na dopust," pravi vodja službe za odnose z javnostmi Karmen Uglešič in poudarja, da se v vseh dosedanjih mandatih še ni zgodilo, da ne bi imeli ene ali dveh izrednih sej tudi med parlamentarnimi počitnicami.

Izredne seje DZ-ja tokrat potekajo že pred parlamentarnimi počitnicami, saj se je kolegij predsednika DZ-ja Janka Vebra odločil, da bo zaradi razpustitve DZ-ja ukinil redno junijsko in julijsko sejo.

Kdaj bo na sporedu ustanovna seja novega državnega zbora, je težko napovedati, saj je njena usoda odvisna od predsednika republike Boruta Pahorja. V skladu z ustavo se mora ustanovna seja DZ-ja zgoditi največ 20 dni po volitvah.

Ali se je predsednik Pahor morda že odločil, kdaj bo sklical ustanovno sejo DZ-ja glede na to, da je znan datum volitev, odgovora iz njegovega kabineta (še) nismo prejeli.

Ali bodo tudi naslednje volitve poleti?
Izvedba poletnih volitev pomeni tudi to, da bi hipotetično naslednje redne volitve ponovno potekale v poletnih mesecih.

"Načeloma se tako meri, vprašanje pa je, ali bodo naslednje volitve redne," pravi politolog Drago Zajc s Centra za politološke raziskave FDV-ja.

Zajc pravi, da je primerov, ko bi parlamentarne volitve potekale poleti, malo in da imajo države z daljšo demokratično tradicijo volitve v preverjenih datumih, v prvih jesenskih mesecih ali spomladi.

Vendar so se po njegovih besedah predčasne volitve, ki so bile posledica gospodarske krize, ki se vleče od leta 2009, zgodile v številnih državah EU-ja. Roki glede volitev pa so bili prav tako vezani na ustavna ali zakonska določila.

"Pri tem ni nekaterih posebnih olajšav, na katere so se pri nas izgovarjale nekatere stranke, ki pravzaprav še niso bile ustanovljene," opozarja Zajc.

"Dejstvo je, da bo določen del volilnega telesa odsoten tudi zaradi vnaprej načrtovanega dopusta v tujini. Vprašanje je, koga ne bo takrat doma, saj odsotnost dela populacije lahko vpliva na volilni rezultat. Vendar je o tem težko govoriti, saj niti ne vemo, kakšna bo volilna udeležba, ali bo večja ali manjša," še dodaja.

Ob tem poudarja, da se bo lahko zgodilo, da bo manjša volilna udeležba tudi na račun dejstva, da so ljudje utrujeni zaradi gostote političnih dogodkov v zadnjem času, saj so nedavno potekale evropske volitve, referendum o arhivih …

Iz tujine bo glasovalo približno 3000 volivcev
Konec dneva poteče tudi rok za prijavo za glasovanje slovenskih rezidentov iz tujine po pošti. Vendar za omenjeno obliko glasovanja ni nekega posebnega zanimanja. Direktor državne volilne komisije (DVK) Dušan Vučko pravi, da pričakujejo, da bodo dobili do 3000 prijav. Ta številka pa se je na prejšnjih volitvah gibala med 1400 in 1500 prijavami.

Pri glasovnicah iz tujine sta pomembna dva roka. Prvi je rok oddaje 12. julija (pomemben je poštni žig) in dejstvo, da poštna pošiljka na volilno komisijo pride do 21. julija. Nato se namreč preštejejo še vse prispele glasovnice iz tujine. Vučko pričakuje, da bodo vsi volilni postopki (tudi morebitne pritožbe), končani do 1. avgusta.