Kangler med pričanjem pred preiskovalno komisijo. Foto: BoBo

Do končne odločitve ustavnega sodišča preiskovalna komisija v zadevi Kangler ne bo smela izvajati preiskovalnih dejanj, ki se nanašajo na sodnike. Zahtevo za oceno ustavnosti zakona o parlamentarni preiskavi in poslovnika o parlamentarni preiskavi je vložil Sodni svet. Predlagatelji so v zahtevi opozorili na pravno praznino, saj omenjena predpisa ne vsebujeta ustreznih zakonskih mehanizmov za preprečitev protiustavnih parlamentarnih preiskav, zlasti z vidika posega v neodvisnost sodstva.

Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler se po opozorilih Sodnega sveta nanaša na konkretne že pravnomočno končane sodne postopke, poleg tega pa presega svoje ustavno določene pristojnosti in posega v ustavno varovano neodvisnost sodne veje oblasti. Sodni svet je ob tem opozoril, da zakon in poslovnik o parlamentarni preiskavi ne omogočata ustreznega sodnega varstva za primer, ko se že s samim aktom o odreditvi parlamentarne preiskave poseže v neodvisnost sodne veje oblasti. Sodni svet je predlagal, naj ustavno sodišče do končne odločitve zadrži izvrševanje obeh predpisov ter akt o odreditvi parlamentarne preiskave v delu, ki se nanaša na sodnike.

Preiskava trči v ustavno zajamčeno neodvisnost sodnikov
Kot je v odločbi zapisalo ustavno sodišče, se v tem primeru postavlja vprašanje ustavne skladnosti predpisov, ker naj ne bi vsebovala ustreznih mehanizmov za preprečitev protiustavnih parlamentarnih preiskav, ki bi lahko posegle v neodvisnost sodstva. Če bi se izkazalo, da izpodbijana predpisa res ne vsebujeta takih mehanizmov, bi njuno izvrševanje do končne odločitve ustavnega sodišča lahko povzročilo težko popravljive škodljive posledice, so ocenili ustavni sodniki.

Izvajanje parlamentarne preiskave, ki se nanaša na ugotavljanje politične odgovornosti konkretnih sodnikov v konkretnih sodnih postopkih, namreč trči v ustavno zajamčeno neodvisnost sodnikov, kar lahko povzroči nepopravljivo škodo za neodvisnost sodstva, so opozorili. Takšne posledice pa je po njihovem mnenju mogoče preprečiti tako, da se začasno zadrži izvrševanje akta o odreditvi parlamentarne preiskave v delu, ki se nanaša na sodnike. Takšno zadržanje po oceni ustavnega sodišča ne bi povzročilo hujših posledic.

Predsednik preiskovalne komisije DZ-ja v zadevi Kangler Žan Mahnič napoveduje upoštevanje odločitve ustavnega sodišča, ki je začasno zaustavilo preiskavo komisije v delu, ki se nanaša na sodnike. Za zdaj so glede tega zahtevali le dokumentacijo, od okrožnega in okrajnega sodišča v Mariboru ter Vrhovnega sodišča RS. Od vrhovnega sodišča so že prejeli odgovor, da dokumentacije ne bodo posredovali do končne odločitve ustavnega sodišča. Pripravljen je bil opomin, ki bi ga sodišču poslali prihodnji teden, a tega Mahnič upoštevajoč odločbo ustavnega sodišča ne bo naredil, je napovedal. V skladu z odločitvijo sodišča ne morejo zaslišati posameznikov v funkciji sodnika. Tako denimo tudi Janeza Žirovnika, ki pa ga lahko po Mahničevem prepričanju zaslišijo "kot nekdanjega pripadnika SDV-ja ali kot nekdanjega namestnika direktorja Slovenske obveščevalno-varnostne agencije".

En sodnik proti delnemu zadržanju
Zato so ustavni sodniki sklenili, da do končne odločitve zadržijo izvrševanje izpodbijanih predpisov, če ta ne vsebujeta ustreznih mehanizmov za preprečitev parlamentarnih preiskav, ustanovljenih zaradi ugotavljanja politične odgovornosti sodnikov. Ta odločitev se izvrši tako, da se do končne odločitve zadrži izvrševanje akta o odreditvi parlamentarne preiskave v delu, v katerem se nanaša na sodnike.

Takšno odločitev je ustavno sodišče sprejelo s sedmimi glasovi proti enemu. Proti je glasoval Klemen Jaklič, ki je napovedal odklonilno ločeno mnenje, Špelca Mežnar in Marko Šorli pa sta napovedala pritrdilni ločeni mnenji.

Zoper komisijo tudi VDT
Poleg zahteve Sodnega sveta ima ustavno sodišče na mizi tudi pobudo vrhovnega državnega tožilstva za oceno ustavnosti ustanovitve preiskovalne komisije v zadevi Kangler in zakona o parlamentarni preiskavi, ki takšno ustanovitev dopušča. Pobudo so prvič obravnavali na seji 9. oktobra, a o njej še niso odločili.

Vrhovno državno tožilstvo je pobudo vložilo, ker meni, da gre pri ustanovitvi preiskovalne komisije za nedopusten poseg zakonodajne veje oblasti v pravosodje. S preiskovalno komisijo namreč poslanci ugotavljajo politično odgovornost vpletenih v kazenski pregon državnega svetnika in nekdanjega mariborskega župana Franca Kanglerja ter domnevne zlorabe pri tem pregonu. Pri tem očitki letijo predvsem na mariborsko policijo, tožilstvo in mariborsko okrožno in okrajno sodišče.

Komisija že začela svoje delo
Preiskovalno komisijo, ki bi ugotavljala politično odgovornost vpletenih v kazenski pregon nekdanjega mariborskega župana, zdaj državnega svetnika Franca Kanglerja, in domnevne zlorabe pri njegovem pregonu, je zahteval državni svet državni zbor pa jo je po zakonu moral ustanoviti.

Ta teden je komisija prvič zasedala, pričal pa je Franc Kangler in poudaril, da je šlo za sistematičen pregon. Na zaslišanju so bili navzoči štirje člani parlamentarne komisije pod vodstvom Žana Mahniča (SDS), saj v koaliciji in Levici sploh niso predlagali članov za komisijo.

Zaradi komisije je morala Slovenija na oktobrski seji delovne skupine OECD-ja poročati o parlamentarni preiskavi. Delovna skupina OECD-ja za boj proti podkupovanju je namreč zaskrbljena zaradi možnosti političnega posega zakonodajne veje oblasti v neodvisnost sodstva.

Ustavno sodišče zadržalo parlamentarno preiskavo