Ustavno sodišče je odločilo, da odločba o neveljavnosti sklepov vlade in sklepa ministrice za izobraževanje začne veljati tri dni po objavi v Uradnem listu. Foto: BoBo
Ustavno sodišče je odločilo, da odločba o neveljavnosti sklepov vlade in sklepa ministrice za izobraževanje začne veljati tri dni po objavi v Uradnem listu. Foto: BoBo

Kot je razbrati iz Uradnega lista, je ustavno sodišče odločilo, da so bili ukrepi za začasno prepoved zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja podaljšani z neveljavnimi vladnimi sklepi. Ker za prepoved ni ustrezne pravne podlage, bi se morale te organizacije takoj znova odpreti, so odločili ustavni sodniki, ko so na pobudo pravnih zastopnikov dveh mladoletnih učencev osnovne šole za otroke s posebnimi potrebami odločili, da sklepi vlade in ministrice za izobraževanje o podaljšanju zaprtja ne veljajo.

Sklep je sprejelo s sedmimi glasovi proti enemu. Proti je glasoval sodnik Klemen Jaklič, ki je napovedal odklonilno ločeno mnenje.

Kot piše v odločbi, ki je objavljen v današnjem Uradnem listu, se ustavno sodišče zaveda, da epidemiološka slika v državi morda še ne dopušča zbiranja ljudi v tako velikem številu zavodov s področja vzgoje in izobraževanja oziroma da so v povezavi z njihovim odprtjem morda potrebne določene usmeritve in organizacijske prilagoditve.

Koronašolanje: "Kako slepemu predstaviti matematiko na daljavo?"

Zato je ustavno sodišče odločilo, da sprejeta odločitev učinkuje šele po preteku treh dni od objave v Uradnem listu. "S tem bodo imeli organi, ki so pristojni odločati o zaprtju zavodov s področja vzgoje in izobraževanja in odrediti izvajanje šolanja na daljavo, na voljo dovolj časa, da ponovno pretehtajo strokovno utemeljenost takšnih ukrepov in se v zvezi s tem ustrezno odzovejo oziroma da odredijo vse, kar je morebiti potrebno za prehod na ponoven način izvajanja vzgoje in izobraževanja v institucijah, ki to izvajajo," so zapisali ustavni sodniki.

Začasno se lahko zadrži zaprtje šol s prilagojenim programom

Glede na to, da je ena izmed mogočih odločitev, ki jo bo lahko sprejela vlada, tudi ta, da morajo biti šole in zavodi s področja vzgoje in izobraževanja še naprej zaprti, ustavno sodišče dodaja, da bi bili, glede na trenutne razmere, vseeno izpolnjeni pogoji za začasno zadržanje odloka, ki se nanaša na prepoved izvajanja vzgoje in izobraževanja v šolah in zavodih za otroke s posebnimi potrebami.

O vsebinskem vprašanju, ali so s šolanjem na daljavo kršene pravice otrok s posebnimi potrebami, bo torej sodišče še odločalo, je na Twitterju izpostavil profesor Samo Bardutzky z ljubljanske pravne fakultete.

Na argument vladne strani, da odprtje šol ne bi pomenilo le prihoda učencev, temveč tudi vseh zaposlenih, ter da bi bilo treba sprostiti javni prevoz in omogočiti odprtje domov za učence in dijaških domov, ustavno sodišče odgovarja, da je število šolajočih se otrok s posebnimi potrebami tako majhno, da prepoved njihovega zbiranja v vzgojno-izobraževalnih zavodih ne more bistveno vplivati na preprečevanje širjenja virusa in obvladovanje epidemije.

Odlok ne prepoveduje zbiranja v vseh zavodih vzgoje

Odlok sam ne prepoveduje zbiranja ljudi v vseh zavodih, ki izvajajo dejavnost vzgoje in izobraževanja. Po odloku namreč prepoved zbiranja ljudi ne velja za vrtce v zmanjšanem obsegu, ki zagotavljajo nujno varstvo za otroke, katerih starši so zaposleni in varstva ne morejo zagotoviti na drug način, če tako odloči župan občine, na območju katere vrtec izvaja dejavnost.

Gantar: Vlada bo o tem zagotovo razpravljala

V pogovoru za Odmeve je minister za zdravje Tomaž Gantar dejal, da odločitve ustavnega sodišča ne pozna. So pa o tem področju na vladi veliko govorili in razmišljali, da bi – sicer v kombinaciji s prvo triado – zaradi vseh težav, ki jih šolanje na daljavo povzroča otrokom, vrnitev otrok v učilnice šol s s prilagojenim programom omogočili takoj, ko bo glede na pogoje mogoče. To verjetno je potreben korak, meni minister, ki pravi, da bo vlada o tem zagotovo razpravljala. Sam osebno težav s tem nima, je še dodal.

Minister Gantar: Mnogi ukrepe le delno spoštujejo
Pet faz rahljanja ukrepov; veljavnost vseh obstoječih podaljšana

Vlada sicer podaljšala ukrepe

Vlada je sicer zaradi aktualnih epidemioloških podatkov podaljšala vse ukrepe, zato trenutno velja, da v naslednjem tednu izobraževanje na daljavo ostaja na vseh ravneh izobraževanja, vrtci pa bodo še vedno zagotavljali le nujno varstvo otrok.

Prvo sproščanje ukrepov je pričakovati, ko bo sedemdnevno povprečje okužb padlo pod 1350, število hospitaliziranih bolnikov s covidom-19 pa pod 1200. Merila za odprtje prve triade razredov osnovnih šol, šol za otroke s posebnimi potrebami in vrtcev v celoti pa bodo izpolnjena, ko bosta števili okužb in hospitaliziranih padli pod 1000.

"1000 okužb dnevno je verjetno tista številka, ki bo morda dosegljiva čez teden dni in takrat verjetno bodo na vladi razmišljali tudi o vračanju otrok v šole," pa je na vprašanje, kdaj bi se lahko najmlajši vrnili v šolske klopi, za Televizijo Slovenija odgovoril predsednik združenja ravnateljev Gregor Pečan.

"Na podlagi pogovorov s kolegi je najverjetnejši datum vrnitve 4. januar," predvideva Pečan. Kot je pojasnil, bi bilo odpiranje glede na trenutno epidemiološko stanje, ko smo po številu umrlih na milijon prebivalcev na samem vrhu, in glede na to, da smo imeli ob prvem valu popolno zaprtje države ob bistveno nižjih številkah, neresno početje. "Zdaj so stvari vendarle nekoliko drugačne, številke pa bistveno višje," je dejal.

Šolanje bo še naprej potekalo na daljavo. Foto: AP
Šolanje bo še naprej potekalo na daljavo. Foto: AP

Kako bo eno ocenjevalno obdobje vplivalo na vpise otrok v srednje šole?

Eno od pomembnih vprašanj je trenutno tudi to, kaj bo eno ocenjevalno obdobje v šolskem letu pomenilo za šolarje, predvsem za tiste, ki so tik pred vstopom v srednjo šolo? "Kot sem že večkrat poudaril, je glavni problem pri nas način vpisa v srednje šole, kjer se točkujejo pridobljene ocene pri določenih predmetih v zadnjem triletju. Takšnih srednjih šol z omejitvami je bilo v preteklem letu 45, zato je tudi takšen velikanski pritisk na ocene. Prišli smo do nenavadnega paradoksa, ko znanje ni tako pomembno, kot je višina ocen. Zato se dogaja, da v šolah doživljamo hude pritiske ob ocenah prav dobro, ker starši želijo, da bi njihovi otroci imeli same petice, ki jim omogočajo, da se lahko potem vpišejo na tisto srednjo šolo, ki so si jo izbrali," je opisal stanje na področju vpisa v srednje šole.

V času dolgotrajnejšega šolanja na daljavo pa je pomemben vidik tudi obseg morebitnih širših posledic, ki bi jih to lahko prineslo. Pečan meni, da je trenutno posledice težko oceniti. "Raziskave, ki jih delajo tudi širše, kažejo, da se je število klicev na SOS-telefon bistveno povečalo, da je več družinskega nasilja v teh zaprtih prostorih, da je več alkoholizma, pri mladih bo verjetno kar nekaj časa potem potekalo obdobje, ko se bo treba socializirati, priučiti na sobivanje v večjih skupinah. To naj se zgodi čim prej," je še pozval predsednik združenja ravnateljev.

Kdaj se bodo šolarji vrnili v šolske klopi?

V nujnem varstvu 13 odstotkov otrok, v Ljubljani kar 25 odstotkov

V slovenskih vrtcih je zdaj v nujnem varstvu okoli 13 odstotkov otrok, ki so vključeni v vrtec, pri čemer izstopa Ljubljana, kjer je v varstvu okoli 25 odstotkov otrok, je za STA povedala predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije Janja Bogataj.
Nasploh se delež otrok v nujnem varstvu v večjih središčih giblje od 15 do 20 odstotkov otrok, medtem ko je na primer na Obali in v drugih regijah ta delež nižji in je lahko tudi le petodstoten.

Največ otrok v nujnem varstvu je v ljubljanskih vrtcih. Foto: BoBo
Največ otrok v nujnem varstvu je v ljubljanskih vrtcih. Foto: BoBo

Trenutno je po besedah Bogatajeve v vrtcih več otrok, kot jih je bilo v zadnjem tednu oktobra, ko so vrtci priprli svoja vrata. Še več pa jih seveda pričakujejo, ko bo vlada sprostila ukrepe in ko vrtci ne bodo več omogočali zgolj nujnega varstva.

Za čas, ko se bodo vrtci znova odprli, je sicer ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport po besedah Bogatajeve določilo, da je lahko v oddelku vrtca od osem do 10 otrok, če jih je več, pa je treba zaostriti higienske ukrepe. "Trenutno nas skrbi, ali bomo lahko zadostili temu normativu," pravi Bogatajeva.
Zdaj pa vrtci po njenih besedah delujejo brez večjih težav. V nekaterih okoljih so okužbe med zaposlenimi, jih pa naj bi bilo manj med otroki. "So pa nekje težave, ker starši otroke prijavijo za varstvo, potem pa jih ne pripeljejo. Pri tem bi potrkala na odgovornost staršev, saj v takem primeru vzgojitelj pride na delovno mesto, potrebe po varstvu pa ni," opozarja.

Vrtci vse bolj polni