Ob 19. uri je bila napovedana seja preiskovalne komisije DZ-ja o ugotavljanju zlorab v zadevi Kangler, na kateri so hoteli zaslišali generalnega državnega tožilca Draga Šketo in tožilca Nika Pušnika. Ustavno sodišče je komisiji že pred tem prepovedalo zasliševanja sodnikov, zdaj pa je odločilo, da do končne odločitve zadrži tudi izvrševanje zakona in poslovnika o parlamentarni preiskavi, ki se nanaša na državne tožilce. Šketa in Pušnik tako zvečer očitno ne bosta zaslišana.

Nedopusten poseg zakonodajne oblasti v pravosodje

Ustavno sodišče je odločalo na podlagi pobude in ustavne pritožbe generalnega tožilca Škete, vrhovnega državnega tožilstva in vrhovnega sodišča. Pobudniki so prepričani, da gre pri ustanovitvi preiskovalne komisije v zadevi Kangler za nedopusten poseg zakonodajne veje oblasti v pravosodje.

Kot so zapisali v pobudi, je "akt o odreditvi parlamentarne preiskave v delu, ki se nanaša na ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev državnotožilske in sodne funkcije v zadevah političnega funkcionarja in člana državnega sveta, obtožnega več korupcijskih kaznivih dejanj, nesprejemljiv z vidika temeljnih postulatov vladavine prava, načela delitve oblasti, neodvisnosti in samostojnosti pravosodja in pravosodnih funkcionarjev, nosilcev državnotožilske in sodne funkcije ter temeljnimi pravicami do osebnega dostojanstva nekdanjih in sedanjih državnih tožilcev".

Prvi zaslišani na komisiji je bil Franc Kangler. Foto: BoBo

Ustavno sodišče ocenjuje, da se v tem primeru postavlja vprašanje ustavne skladnosti zakona in poslovnika o parlamentarni preiskavi, ker naj ne bi vsebovala ustreznih mehanizmov za preprečitev protiustavnih parlamentarnih preiskav, ki bi lahko posegle v neodvisnost in samostojnost državnih tožilcev.

Če bi se izkazalo, da izpodbijana predpisa res ne vsebujeta takih mehanizmov, pa bi jih po ustavi morala vsebovati, bi njuno izvrševanje do končne odločitve ustavnega sodišča že samo po sebi povzročilo težko popravljive škodljive posledice, so ocenili ustavni sodniki. "Izvajanje parlamentarne preiskave, ki se nanaša na ugotavljanje politične odgovornosti konkretnih državnih tožilcev v konkretnih sodnih postopkih, namreč lahko do te mere trči v ustavno načelo delitve oblasti in samostojnost državnih tožilcev, da lahko povzroči nepopravljivo škodo za neodvisnost in samostojnost državnega tožilstva," so zapisali v odločbi.

Te posledice pa je po njihovem mnenju mogoče preprečiti tako, da se začasno zadrži izvrševanje akta o odreditvi parlamentarne preiskave v delu, ki se nanaša na državne tožilce. Takšno zadržanje po oceni ustavnega sodišča ne bi povzročilo hujših posledic.
Sklep o zadržanju je ustavno sodišče sprejelo s štirimi glasovi proti dvema. Obenem je ustavno sodišče sklenilo, da bo zadevo obravnavalo absolutno prednostno.

Žan Mahnič: Gre za sporočilo, da imamo pravosodno oblast, ki je brez nadzora

"Ustavno sodišče je poslalo jasno sporočilo, da imamo v Sloveniji pravosodno oblast, ki je brez nadzora. To so značilni elementi policijske države. Ustavno sodišče je s tem, ko je zadržalo izvajanje parlamentarne preiskave v konkretnem primeru, tudi sporočilo, da imamo v Sloveniji prvorazredne in drugorazredne državljane," je na današnji novinarski konferenci v odzivu na odločitev sodišča ocenil predsednik preiskovalne komisije Žan Mahnič.

Drugorazredni državljani po njegovih navedbah čakajo leta in leta, da uspejo na sodiščih, za "prvorazredne tožilce pa ustavno sodišče napiše takšno mnenje in sklep, kot ga potrebujejo, in to v najkrajšem možnem času, čez noč".

Spomnil je, da se je iz odločanja izločil ustavni sodnik Rok Čeferin, sodnika Marijan Pavčnik in Matej Accetto pa nista bila v sestavi. Sklep o zadržanju je sodišče sprejelo s štirimi glasovi proti dvema. Proti sta glasovala sodnika Klemen Jaklič in Marko Šorli, ki sta dala odklonilni ločeni mnenji. Sodnik Rajko Knez, ki bi se moral po Mahničevem prepričanju zaradi osebnega poznanstva s Kanglerjem izločiti iz postopka, je dal pritrdilno ločeno mnenje.

Mahnič je spomnil na Šorlijevo ločeno mnenje, v katerem med drugim ugotavlja, da zadržanje izvrševanja parlamentarne preiskave, če je ta usmerjena v ugotavljanje nezakonitosti pri uvedbi in vodenju kazenskega pregona, kadar te dosežejo dimenzije sistemskih odklonov, ogroža pravno varnost. Ustavni sodniki, ki so podprli odločitev, tako po Mahničevem prepričanju ogrožajo pravno varnost Slovenije in delujejo v lastnem interesu oz. v interesu kolegov s tožilstva in sodišč.

"Tako sodbo je težko spoštovati, treba pa ga je upoštevati," je dodal Mahnič, ki priznava, da je izredno zaskrbljen nad stanjem pravne države. "Očitno imamo v Sloveniji sodnike in sodišča, ki nagrajujejo in ščitijo zlorabo pravosodja povsem v mafijskem stilu," je še ugotavljal.

Na četrtkovi seji bodo člane komisije seznanili z odločitvijo sodišča ter se dogovorili o nadaljnjem delu. V prihodnje bodo zaslišali tiste posameznike s seznama za zaslišanje, ki niso v funkciji sodnikov in tožilcev, je povedal Mahnič. Spomnil je na kriminaliste, ki so, kot sumijo po njegovih besedah, "opravljali delo na nezakonit način", prav tako priče, ki niso povezane s sodstvom in tožilstvom.

Ustavno sodišče o Kanglerjevi preiskavi